Znani so vsi četrtfinalisti svetovnega prvenstva. Lahko bi rekli, da so izidi bolj ali manj pričakovani, z dvema izjemama – porazom Španije proti Maroku in visoko zmago Portugalske proti Švici. Najprej se dotaknimo poraza Španije. Zakaj ni menjala sistema igre, čeprav ji ni prinašal rezultata?
Gre za njihov način igre, od katerega ne bodo kar tako odstopili. Tako igrajo že vsaj dvajset let, sploh pa od časov, ko ga je v Barceloni uvedel Pep Guardiola. To je njihova mentaliteta, da prevladujejo v posesti žoge in si z igro pripravijo idealno priložnost za zadetek. Toda če se vrnemo k tekmi z Marokom. Španci so vedeli, kako bo Maroko igral, niso pa našli rešitve. Ena od njih, ki niti ne bi bila toliko zunaj njihovega načina igranja, bi bila, da bi se večkrat odločali za predložke in strele proti golu ter da bi hitreje prebijali nasprotnikovo zadnjo linijo. Preprosto je maroška obramba premalo trpela, da bi morala kaj reševati.
Občutek je, da so se Maročani bolje pripravili na to tekmo?
Maročani so vlogo favorita v celoti prepustili Špancem. Vedeli so, da bodo Španci prevladovali v posesti žoge. Kljub temu da imajo v ekipi nekaj zvezdnikov, kot so Ziyech, Hakimi, Mazraoui in še nekateri, ki vsi igrajo v klubih, ki prevladujejo v posesti žoge in igrajo bolj podobno Španiji, so se prilagodili temu načina igranja. Skratka, Španci niso šli iz okvirjev svojega načina igranja, Maročani pa so, kajti prepričan sem, da recimo Ziyech ne uživa ravno v tem načinu igranja.
Maroko nasploh navdušuje z igro v obrambi, v kateri skorajda ni napak, saj so v štirih tekmah dobili le en gol, pa še ta je bil avtogol. Morda takšen nogomet ni atraktiven, vendar jim, vsaj za zdaj, prinaša rezultat, prav tako so imeli proti Španiji recimo več zrelih priložnosti.
Atraktivnost je stvar okusa, drugo vprašanje pa je, kaj je to napadalna igra? Zame je bolj napadalna tista ekipa, ki si na tekmi ustvari več priložnosti od nasprotnika. Ob tem je posest žoge popolnoma nepomembna, prav tako je nepomembno, kje se ekipa brani, visoko ali nizko, pomembno je le, koliko priložnosti si pripravi na eni tekmi. Ter koliko golov doseže. V tem so bili Maročani do zdaj zelo dobri.
Omenila sva visoko zmago Portugalske nad Švico. Zanimivo je, da se je njen selektor Fernando Santos odločil Ronalda pustiti na klopi, ob čemer lahko naredimo vzporednico med njim in Messijem. Če si tudi na tem SP brez Messija težko zamišljamo igro argentinske reprezentance, je portugalska izbrana vrsta dokazala, da lahko igra tudi brez Ronalda, kajne?
Ta primerjava je kar posrečena. Pustimo ob strani, kdo od njiju je boljši, kajti tudi to je stvar okusa. Pri Ronaldu moramo spoštovati njegovo tekmovalnost in profesionalizem. Vse je dosegel s trdim delom. A to, da si je v zadnjih šestih mesecih kredibilnost začel uničevati s tako močnim egom, mu ne štejem ravno v čast. Kot da pri 37 letih ni dozorel, ker si tako v Manchestru Unitedu kot v reprezentanci domišlja, da se vse vrti okoli njega. Pa čeprav dobro ve, da se mora prilagoditi ekipi, kar je večji del kariere tudi počel. Portugalski selektor Santos si zasluži vse pohvale za odločitev, ki zagotovo ni bila preprosta. Samo predstavljamo si lahko, kakšne reakcije bi bile, če bi Portugalska izgubila, toda če znaš svoje odločitve argumentirati, se morajo vsi podrediti ekipi.
Ali je bilo do zdaj na prvenstvu opaziti kakšno novo taktično zamisel?
Občutek imam, da je na evropskih in svetovnih prvenstvih vedno manj tistega, kar bi določalo sodobne trende v nogometu. Včasih je bilo tega bistveno več, je pa to povezano s tem, da so imele ekipe več časa za pripravo. Tako za zdaj nisem opazil kakšnega novega trenda. Morda bi izpostavil le to, da je bilo na zadnjem evropskem prvenstvu recimo enajst avtogolov, letos je bil do zdaj le en. Zakaj? Ker je bilo na zadnjem evropskem prvenstvu zelo veliko predložkov v kazenski prostor. Če je bil igralec le za trenutek sam, je že šla žoga v kazenski prostor, tako da so bili branilci vse čas pod pritiskom. Na to ekipe na prvenstvu stare celine niso bile pripravljene, v Katarju pa se branijo boljše in predložke zapirajo. Zdaj veliko golov pade na drugi vratnici ali s povratno žogo in prepričan sem, da se bo temu posvetilo več pozornosti.
Pred nami so četrtfinalne tekme. Prvi bosta že v petek, oba para sta izredno zanimiva. Ali lahko Hrvaška, ki kot svetovni podprvak vlogo favorita prepušča drugim, vendar ima zmagovalno mentaliteto, ustavi Brazilijo?
Zame sta Brazilija in Francija glavna favorita prvenstva. Predlani je recimo brazilski selektor Tite, ko so ga mediji kritizirali, zakaj ni v prvi postavi Viniciusa Juniorja, dejal, da zato, ker se ne morejo braniti z enim manj in da ne smejo porušiti tega ravnovesja. Toda letos Vinicius Junior vseeno igra v prvi postavi. Mi je pa zanimivo, kako so Brazilci taktično disciplinirani in kako dobro se pripravijo na nasprotnika. Prav tako njihova reakcija po izgubljeni žogi že dolgo ni bila tako dobra, ko pa osvojijo žogo, so na odprtem prostoru neverjetni. Večino golov so dosegli iz protinapadov. Vendar imajo velik pritisk. Zdi se mi, da malce podcenjujejo Hrvaško, ki pa na drugi strani lahko tekmo pričakuje popolnoma mirno. Uspelo ji je prepričati javnost, da je že uvrstitev v četrtfinale velik uspeh, tako da nas čaka zanimiva tekma. Bo pa zanimivo videti, kaj se bo dogajalo, ko bo ena od ekip povedla.
Sledila bo tekma med Argentino in Nizozemsko. Komu pripisujete več možnosti za uvrstitev v polfinale?
Argentina je prvenstvo začela z grozno tekmo proti Savdski Arabiji, nato pa je iz tekme v tekmo napredovala in se dvigala v igri. Za Argentince sta značilna fanatizem in domoljubje. Ko so še taktično urejeni, ključni igralci pa v formi, so zelo nevarni. Nizozemska igra zelo pametno. Selektor Luis van Gaal je reprezentanco sestavil iz igralcev, ki se lahko podrejajo ekipi, v čemer je bil do zdaj uspešen. Kljub temu imajo nekaj 'mejnih' igralcev, kot je Depay, zato tekme začenja Gakpo. Možnosti so izenačene, s čustvi pa sem na strani Messija.
Na pogled je najmanj atraktiven par Portugalska in Maroko. Zanimivo bo tudi videti, ali se bo Santos spet odločil tekmo začeti brez Ronalda?
Če se bo zdaj odločil zanj, bi bilo zelo čudno. Sicer pa Portugalska na neki način igra podobno kot Španija, se pravi, da ima rada žogo v svoji posesti, je pa pred golom bolj konkretna od Špancev in to bi lahko bila težava za Maročane. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, če bodo prvi dobili gol, predvsem pa, ali imajo načrt, kako odgovoriti na to. Tega do zdaj še nismo videli.
Četrtfinalne boje bosta v soboto sklenili reprezentanci Francije in Anglije.
Anglija nima prav veliko možnosti, čeprav vemo, da je v nogometu mogoče vse. Francozi so sposobni doseči gol na vse možne načine – iz protinapada, z boka, po sredini ... Vprašanje je, kako ustaviti Mbappeja in Dembeleja, potem je tu Griezmann, ki igra kot vezist in je zame odkritje turnirja. Navdušen sem, kako se je prilagodil igralnemu mestu, na katerem do zdaj ni igral, in kako se podreja ekipi, tako da igra najbolj kompleten nogomet v svoji karieri do zdaj. Proti Franciji se je zelo težko braniti, ob tem so močni tudi v obrambi, kjer so zelo disciplinirani in se po vsaki izgubljeni žogi v sprintu vračajo nazaj. Zanimivo bo videti, kako se bodo Angleži taktično lotili tekme, kajti njihova zadnja linija veliko težje brani odprt prostor proti svojemu golu.
