Včasih s cevko v roki, po kateri se pretakajo zdravila. V slovenskih bolnišnicah deluje enajst bolnišničnih šol, v katerih bolnišnični učitelji otrokom in mladostnikom popestrijo dneve z najrazličnejšimi dejavnostmi in obenem skrbijo, da učenci ohranijo šolsko kondicijo in se po končanem zdravljenju lahko brez večjih težav vrnejo med stare sošolce.

Tik pred koncem šolskega leta smo obiskali največjo slovensko bolnišnično šolo, ki kot podružnica ljubljanske osnovne šole Ledina domuje po bolnišnicah v Ljubljani. Vodja bolnišnične šole je Manja Žugman​. Pokaže na koledarček, postavljen na pisalni mizi v pisarni na Pediatrični kliniki. Popisan je do zadnjega kotička. »Konec ocenjevalnega obdobja in šolskega leta je vedno pester, naj bo v navadni ali bolnišnični šoli,« se nasmeji in pove, da bolnišnične učitelje na koncu leta prav tako ujamejo zadnja ocenjevanja, pestri dnevi dejavnosti in zaključna pedagoška konferenca. Čeprav bodo učenci spričevala dobili na svojih matičnih šolah, pa bolnišnične učiteljice – v Ljubljani jih je 23 – vsako leto svojim učencem in dijakom podelijo tudi posebne pohvale za prizadevnost in vztrajnost, da so kljub včasih neprijetnim diagnozam in napornemu zdravljenju pokazali voljo tudi do učenja. Ob tem se Manja Žugman vedno spomni dveh svojih nekdanjih učencev: dekleta, ki je na onkološkem oddelku preživela tretji in četrti letnik srednje šole, v bolnišnični šoli se je pripravljala na maturo in jo tudi uspešno opravila. Kljub težkemu zdravstvenem stanju in napornemu zdravljenju je bila vedno nasmejana. Danes je študentka, študira na smeri, ki si jo je želela, in še danes ostajata v stiku. V mislih ima tudi dijaka, ki je bil veliko let dializni bolnik, danes pa je zelo vesten in marljiv študent medicine. »Glede na to, kakšno pot ima za sabo, ima diplomo že v svojih rokah,« je prepričana vodja bolnišničnih učiteljev.

Nekateri so njihovi vse leto

»Nekateri naši učenci so v bolnišnično šolo vključeni le nekaj dni, drugi dlje, tudi po dva, tri ali šest mesecev, nekateri so naši vse leto. Otroci in mladostniki, ki na Pediatrično kliniko redno prihajajo na dializo popoldne, po navadi z bolnišnično učiteljico naredijo domačo nalogo in predelajo snov tistih predmetov, ki so jih morali zaradi poti v Ljubljano tisti dan v običajni šoli izpustiti. Čisto nič se ne pritožujejo, so zelo marljivi, krasni učenci. Čeprav so hudo bolni, jim ni nič odveč,« jih pohvali. Načeloma v bolnišnicah najdlje ostajajo otroci, ki se zdravijo na dializnem ali onkološkem oddelku, na oddelku službe za otroško psihiatrijo, tudi na rehabilitacijskem inštitutu Soča. Pouk poteka večinoma po zastavljenem urniku, včasih pa učiteljice lovijo tudi proste luknje med terapijami, obroki in počitkom.

»Vsakega otroka, četudi je v bolnišnici krajše obdobje, povabimo zraven, kadar pa vemo, da bo nekdo dlje časa tukaj, se povežemo z njihovimi matičnimi šolami, razredničarkami. Zdravnik nam pove, kako dolgo bo zdravljenje predvidoma trajalo, kako bo vplivalo na otrokovo razpoloženje, morebitne slabosti, utrujenost, oddelčna psihologinja opozori na morebitne težave s spominom, motnje pozornosti in podobno. Ko to vemo, lahko načrtujemo, kako bo potekala šola in kako ocenjevanje. Nekaj predmetov otroka poučujemo mi, nekaj tudi učitelji iz matične šole, del pouka lahko poteka na daljavo ... Kombinacij je veliko, zato je zelo pomembno, da vsi, ki otroku pomagamo, delujemo kot ekipa,« pripoveduje Manja Žugman in prikima, da je zdravljenje na prvem mestu, šola pa takoj za njim – na drugem.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

Zastoji nam bodo grenili počitnice

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj menijo odgovorni o tem, da se v stalni gneči na slovenskih avtocestah in hitrih cestah utapljamo že vsak dan, kaj je o svojem glasbenem ustvarjanju povedal Dare Kaurič, gonilna sila skupine Kingston, kako je pred petdesetimi leti premiero doživel eden najbolj znanih in priljubljenih slovenskih filmov Cvetje v jeseni, katera so najpogostejša imena v Sloveniji v zadnjih desetih letih in kateri priimki prevladujejo, kako bodo z vdovsko pokojnino reševali najbolj ogrožene upokojence, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.