Zadnji nabor ukrepov evropske komisije za spopadanje z visokimi cenami energije zajema dodatno finančno pomoč gospodinjstvom in podjetjem, skupne evropske nabave zemeljskega plina, začasno fleksibilno omejitev zgornjih cen zemeljskega plina na referenčni borzi tega energenta na Nizozemskem in cenovne omejitve pri dnevnih terminskih pogodbah elektrike in zemeljskega plina.
Poleg že sprejetih ukrepov je komisija predlagala dodaten sveženj ukrepov, s katerimi bi omejili visoke cene zemeljskega plina in elektrike, vendar med predlogi ni fiksne cenovne kapice za ves zemeljski plin, ki ga kupujejo članice EU. Takšno cenovno omejitev, za katero se zavzema večina članic (tudi Slovenija), evropska komisija še vedno dopušča kot zadnjo možnost. Kljub temu je komisija predlagala določene ukrepe pri omejitvah cen zemeljskega plina na trgu. Zgornjo ceno, ki bi se lahko spreminjala, bi želeli uvesti na referenčni borzi zemeljskega plina na Nizozemskem, omejili pa bi tudi cenovni razpon dnevnih terminskih pogodb za elektriko in zemeljski plin.
Poleg teh poskusov znižanja cen energentov je med najbolj otipljivimi predlogi komisije, da bo v primeru energetske krize solidarnost med članicami pri delitvi energentov obvezna, dokler bo trajala kriza. Čeprav so na podlagi pet let stare uredbe države članice že sklepale dvostranske solidarnostne sporazume s svojimi sosedami o dobavi energentov, moralo bi jih biti 40, pa jih je bilo po podatkih evropske komisije med članicami sedemindvajseterice sklenjenih zgolj šest. Slovenija ga je sklenila z Italijo. »Solidarnost ni stvar, o kateri bi se lahko pogajali,« je ocenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Evropska komisija kot drugi oprijemljivi ukrep predlaga, da se za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki so se znašla v stiski zaradi naraslih cen energentov, iz evropskega proračuna nameni 40 milijard evrov. Ta denar, ki bi ga lahko porabili kot državno pomoč, bi počrpali iz neporabljenih kohezijskih sredstev članic iz proračunskega obdobja 2014–2020.
Dovoljeni bi bili nakupni karteli
Tretji pomemben premik v evropskem reševanju energetske krize je, da je po že marca sprejeti načelni odločitvi članic za skupne nakupe zemeljskega plina ta predlog ugledal luč sveta. Tako kot o drugih posegih na energetskem trgu se pogledi držav članic razlikujejo tudi o skupnih nakupih. Nekatere večje, tudi Nemčija, se denimo bojijo, da si na tak način ne bodo mogle zagotoviti zadostne količine tega energenta zase. Evropska komisija pa skupna naročila razume kot enega od ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče znižati cene zemeljskega plina. To bi bilo mogoče z oblikovanjem nakupnih kartelov, države članice oziroma energetska podjetja pa bi se za sodelovanje v njih odločala prostovoljno. Po predlogu evropske komisije se nacionalni energetski dobavitelji z družbami iz drugih članic ne bi mogli dogovoriti za skupne nakupe celotne porabe zemeljskega plina članic, temveč za najmanj 15 odstotkov zalog, ki jih morajo imeti države.
Po besedah von der Leynove ta obseg zemeljskega plina, ki ga predlagajo s skupnimi nakupi, v državah članicah ni zagotovljen z dolgoročnimi pogodbami z dobavitelji, na koncu pa se izkaže kot najdražji. S takšnim pristopom skupnih nakupov ne bi kupovali plina ruskih dobaviteljev, države pa bi se pri kupovanju izognile medsebojnemu cenovnemu prekašanju. Evropska komisija ocenjuje, da se je Rusija v zadnjih osmih mesecih izkazala kot popolnoma nezanesljiv energetski dobavitelj. Do skupnih nakupov zemeljskega plina ne bi prišlo takoj, temveč šele od pomladi naprej. Vzpostavljanje čezmejnih energetskih konzorcijev naj bi pomagalo predvsem manjšim članicam.
Začasna omejitev cen na borzi
Evropska komisija predlaga tudi poseg v določanje cen zemeljskega plina. Za zdaj bi omejili zgolj cene na referenčni borzi zemeljskega plina (TTF) na Nizozemskem. Omejitev cene na TTF ne bi bila fiksna, ampak bi se zgornja meja spreminjala za nekaj odstotkov, odražala pa bi podobna nihanja drugih energentov na drugih svetovnih trgih. Sistem bi bil začasen, vse dokler do pomladi ne bi bil pripravljen podoben mehanizem določanja cen na trgu utekočinjenega zemeljskega plina, ki z iskanjem alternativ ruskemu plinu pridobiva težo v evropski energetski oskrbi. Tudi druga vozlišča trgovanja z zemeljskim plinom, denimo avstrijskega, ki je pomemben za Slovenijo, bi vezali na nove cenovne omejitve referenčne borze TTF.
O vseh teh predlogih se morajo strinjati države članice. Razprava o predlogih bo potekala na dvodnevnem zasedanju evropskih voditeljev, ki se bo začelo jutri. Pričakuje se, da bodo soglasje o ukrepih spet iskali na zasedanju energetskih ministrov prihodnji teden. Med predlogi evropske komisije za zdaj še ni dolgoročnega posega v model določanja cen elektrike, kjer ima veliko vlogo tudi zemeljski plin. V svojih modelih določanja cen elektrike sta vlogo zemeljskega plina že močno omejili Španija in Portugalska. Evropska komisija se spogleduje s tem pirenejskim modelom, vendar še preučuje, kako bi nadomestili izpad prihodkov energetskih podjetij pri proizvodnji elektrike zaradi morebiti uvedene cenovne kapice na zemeljski plin.
