Izrael je včeraj, natanko pol leta po Hamasovem terorističnem napadu in začetku vojne v Gazi, presenetljivo sporočil, da je umaknil enote z juga Gaze in da na vsem palestinskem območju ostaja le še ena brigada. Ta varuje koridor Netzarim, ki Gazo seka na pol od izraelskega ozemlja do Sredozemskega morja. Z varovanjem tega koridorja lahko Izrael nadzira gibanje s severa na jug Gaze ali obratno.
Takoj po obvestilu izraelske vojske so se vrstila ugibanja, kaj se skriva za umikom, sploh ker je Tel Aviv v zadnjem času pod večjim pritiskom Združenih držav, da stori več za zaščito civilistov v Gazi. Ocene analitikov in politikov pa nakazujejo, da ne gre za kakšno spremembo v vojaški strategiji. Časnik Times of Israel je denimo zapisal, da vojska meni, da so v boju proti Hamasu zdaj tudi na jugu Gaze bolj učinkoviti omejeni ciljni vojaški napadi na podlagi sprotnih novih informacij, kot pa neprestano delovanje kopenskih sil na terenu. To je poveljstvo vojske nakazalo tudi z izjavo ob umiku iz mesta Han Junis, in sicer da »smo vse, kar smo tam lahko storili, tudi storili«. Times of Israel prav tako navaja, da umik ne pomeni preklica načrtovane ofenzive na Rafo na skrajnem jugu Gaze, kamor se je zateklo največ, več kot milijon Palestincev, saj da je zanjo tako ali tako potreben vpoklic novih enot. Dodaja še, da je umik podoben lanskemu na severu, ki je sledil veliki kopenski operaciji, potem pa je vojska začela delovati z omejenimi ciljnimi napadi.
Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je ocenil, da je izraelski umik verjetno namenjen temu, da se vojaki odpočijejo in dobijo novih moči, da pa je težko reči, kaj zares stoji za to odločitvijo.
Veliki protesti v Tel Avivu
Vojna se je 7. oktobra začela z napadom Hamasa v Izraelu, kjer je bilo po podatkih slednjega v nekaj dneh ubitih 1250 Izraelcev, 250 jih je Hamas ugrabil. Od teh naj bi jih zadrževal še okoli 130, ostale je ali izpustil ali so mrtvi. Izrael je takoj odgovoril, do konca meseca pa sprožil obsežno kopensko ofenzivo. V njegovem posredovanju v Gazi je bilo v pol leta po navedbah Hamasovih oblasti ubitih več kot 33.000 civilistov ali 180 na dan ali eden vsakih osem minut. Večinoma gre za ženske in civiliste, navaja Hamas. OZN trdi, da je bilo ubitih tudi 196 humanitarnih delavcev. »Za vsakega od njih hočemo vedeti, zakaj je bil ubit,« je v petek dejal generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je pozval k neodvisni preiskavi.
V soboto so v Tel Avivu in drugih mestih potekali veliki protesti. Več kot 100.000 ljudi je zahtevalo nove volitve in odstop Netanjahuja, ki je že pred vojno zelo delil izraelsko javnost. Svojci talcev so zahtevali, da vlada doseže njihovo osvoboditev, rekoč, da mora biti to prvi in nujen pogoj za morebitno premirje. Izraelska vlada in Hamas sta medtem potrdila, da njuni delegaciji sodelujeta v novem krogu pogajanj v Egiptu o premirju in izpustitvi talcev.
Tudi Pelosijeva ne bi več pošiljala orožja
Izraelski premier Benjamin Netanjahu sicer vztraja, da se lahko zgodi le prekinitev ognja, ne trajno premirje, ki ga zahteva Hamas. Po njegovem mnenju namreč brez napada na Rafo ne bodo dosegli popolnega uničenja Hamasa, ki ga Netanjahu obljublja. Tej ofenzivi, ki bi po splošni oceni prinesla novo veliko humanitarno katastrofo, nasprotuje tudi Bela hiša. Zaradi večanja števila civilnih žrtev in zaradi zadnjih žrtev med humanitarnimi delavci je ameriški predsednik Joe Biden prejšnji teden po poročanju ameriških medijev tudi prvič nakazal pogojevanje ameriške vojaške pomoči judovski državi s konkretnimi koraki za dostavo humanitarne pomoči in zaščito civilistov.
Biden zaradi neomajne podpore Izraelu doma plačuje politično ceno, vprašanje postaja vse bolj vroče znotraj njegove demokratske stranke. V petek je 36 demokratskih kongresnikov podpisalo pismo Bidnu in zunanjemu ministru Antonyju Blinknu, naj ZDA Izraelu prenehajo pošiljati orožje. Med podpisnicami je tudi Bidnova politična zaveznica in starosta stranke, nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi.
Zanimivi so tudi zadnji odzivi njegovega republikanskega tekmeca na novembrskih volitvah Donalda Trumpa. Ta je bil v času svojega predsedovanja (2017–2021) izredno tesen zaveznik Izraela, zdaj pa je nakazal kritičnost, saj ga je pozval, naj hitro konča, kar je začel, in naj se vrne v normalnost, saj v svetu izgublja veliko podpore. Takšno stališče bi Trumpu lahko pomagalo pri delu ameriških volilcev, ki so zelo kritični do Izraela in Bidnove politike do njega. Kako pomembno je lahko novembra vprašanje Gaze, ponazarja primer zvezne države Wisconsin, ene od sedmih ključnih neodločenih glede razpleta volitev. Prejšnji teden je imela tam demokratska stranka svoje volitve predsedniškega kandidata, na več kot 48.000 oddanih glasovnicah pa je pisalo »nezavezan«. K oddaji takšnega glasu spodbuja kampanja ameriških muslimanov, ki so z njo začeli zaradi Bidnove podpore Izraelu. Biden je Trumpa v Wisconsinu leta 2020 premagal za 20.000 glasov.