Ljubljana. »Videl sem, da v notranjosti gori. Z gasilnim aparatom sem ogenj skušal pogasiti, a je nato bruhnil ven, nastala je eksplozija. Potem pa sama tema, vse je bilo črno od dima, nič nisem videl. Čudežno sem se rešil. Prepričan sem bil, da je konec, da je to moj zadnji dan,« je včeraj na sodišču opisoval Ruslan T., ki se je maja 2015 znašel sredi požara v Mercatorjevi hladilnici v ljubljanskem Zalogu. Njegov sodelavec iz podjetja Ceko IN Marjan K., s katerim sta tam opravljala varilska dela, ni imel sreče. Ubili so ga vročina, sproščanje plinov in pomanjkanje kisika. Zdaj sodijo Cirilu Cerarju, češ da bi kot odgovorna oseba podjetja, ki je bilo tam zunanji izvajalec del, moral poskrbeti, da se delo opravlja bolj pazljivo in manj tvegano. Očitajo mu tudi, da ni nadziral del in ne organiziral požarne straže. Zaradi tega da je ogrozil svoja delavca in 145 Mercatorjevih, v požaru pa je nastalo za okoli devet milijonov evrov škode.
Vodja distribucijskega sistema v Mercatorju Matjaž Grošelj je včeraj pojasnil, da je bilo treba zaradi zagotavljanja ustrezne temperature v hladilnici zapreti odprtino na dostavno rampo. Odločili so se za drsna vrata, izvajalec je bil Ceko IN, nekakšen hišni izvajalec vzdrževalnih del. Štiri od šestih so že namestili, kaj se je torej usodnega dne zgodilo pri preostalih dveh? Med varjenjem okvira vrat na že obstoječega se je začela sproščati vročina, ki se je prenesla na stiropor v notranjosti pločevinastih panelov. In se je vnel. Ruslan T. je pojasnil, da sta med varjenjem uporabljala ognjeodporni odeji. Ko je v nekem trenutku skozi luknjico opazil gorenje, je vzel gasilni aparat, a ognja ni dosegel. Tudi Marjanu K. je rekel, naj gre po aparat. »Ne vem, kdaj točno je šel in kam. Jaz sem se rešil skozi dvižna vrata, uspelo mi jih je odpreti,« je pripovedoval pretresen. »Marjan K. je bil dober, vse je znal in vedel, od vedno je delal pri tej firmi,« je v Ukrajini rojeni možakar pojasnjeval v nekoliko okorni slovenščini.
Odgovornost naročnika ali izvajalca?
Izvedenka za varstvo pri delu in požarno varnost Hava Avdić je na prejšnji obravnavi razbremenila Cerarja, češ da je bilo organiziranje požarne straže v prvi vrsti odgovornost naročnika, torej Mercatorja, in ne izvajalca. Mercatorjev varnostni inženir Rudolf Rauh je včeraj to odločno zavrnil, češ da so zaupali izvajalcu, da ima znanje in usposobljene osebe za izvajanje vročih del, tudi za požarno stražo. Ter da bi moral izvajalec imeti zaposlenega varnostnega inženirja. Ko so ga vprašali, ali slednje pričakuje tudi od malih espejev, je odgovoril pritrdilno. Obramba ga je opozorila, da bi moral tudi po razlagi uprave za zaščito in reševanje požarno stražo organizirati naročnik, vendar je odgovoril, da Slovensko združenje za požarno varstvo zakon razlaga ravno obratno.
Cerar se zagovarja, da mu ni nihče povedal, da je med paneli gorljiv material. Grošelj pa pravi, da se mu je kot laiku zdelo, da gre za stiropor, in da je verjetno tudi izvajalec to vedel. »Na določenih mestih je bila pločevina poškodovana in skozi odprtine se je videlo, kaj je notri,« je dejal. Na vprašanje, ali je izvajalca opozoril na gorljiv material, je odvrnil, da ni strokovnjak za izvajanje del in da bi o tem izvajalca morala obvestiti tehnična služba. Ko so ga opozorili na oceno izvedenke, da v takem objektu sploh ne bi smeli variti, pa je odvrnil, da mu ni tega nihče povedal. Rauch je na vprašanje, ali je vedel, iz česa je zgrajen objekt in s kakšnimi izolacijskimi materiali, odgovoril nikalno. »Vso odgovornost prelagate na izvajalca, a mu niste dali nobenih podatkov. Tudi če je odgovoren za požarno stražo, kot trdite, kako naj bi vedel, kako jo organizirati, če mu niste dali informacij?« ga je vprašala sodnica Barbara Vehovar Meze. Odgovoril je, da bi bila dolžnost izvajalca, da o tem vpraša naročnika. »Ampak če niti vi niste seznanjeni z materiali ...« je z glavo zmajala sodnica.
