V kajakaški karavani ste veteran. Ali se pri 39 letih počutite starega?

Ne še. Štirideseta leta so nova dvajseta. Vse je v redu. V čolnu se dobro počutim, nimam nobenih težav in komaj čakam, da se sezona začne.

Za vas je znano, da se pozimi pripravljate v toplih krajih. Načina dela, ki prinaša uspehe, za predolimpijsko sezono verjetno niste spreminjali.

Zimski del priprav sem letos opravil v Združenih arabskih emiratih. Skupaj z Benjaminom Savškom smo opravili veliko treninga. Zraven je bil tudi 15-letni Žiga Lin Hočevar, ki si je nato na izbirnih tekmah celo priboril mesto v tričlanski reprezentanci v kajaku. Bilo je zelo prijetno, na razpolago sem imel vse, kar sem potreboval, zato je bil trening kakovosten. Domov sem se vrnil z občutki, kakršne sem si želel.

Ali je bila tudi tokrat z vami družina?

Da. Hčerka, ki hodi v peti razred, je ob pomoči žene Janje šolske obveznosti opravljala na daljavo. V šoli smo dobili dovoljenje, da lahko gre na pot. Dobila je tedenski načrt dela in v šolo pošiljala opravljene naloge. Ko se je vrnila domov, so učitelji ocenili njeno znanje.

Čeprav ste imeli mesto v slovenski reprezentanci že zagotovljeno, ste suvereno zmagali na vseh štirih izbirnih tekmah.

Na vožnjah je bilo še veliko rezerv. Najbolj sem bil pozoren na to, da nisem delal velikih napak. S tem, kako sem bil hiter, sem presenetil celo samega sebe. To mi vliva veliko optimizma za naslednje tekme.

Reprezentant niste zgolj v slalomu v klasičnem kajaku, ampak tudi v kajakaškem krosu, ki bo prihodnje leto v Parizu nova disciplina olimpijskega sporeda.

Vse skupaj je bilo nepričakovano. Na izbirne tekme sem šel zgolj iz radovednosti, da se preizkusim v tej disciplini. Sploh nisem imel v načrtu, da bi opravil vse faze kvalifikacij, toda nato sem šel do konca in se nepričakovano uvrstil v ekipo. To pomeni, da bom letos nastopil tudi na kakšni tekmi v kajakaškem krosu.

Glede na to, da boste letos stari 40 let, izhajate še iz stare šole kajaka. Kako ste se znašli v čolnu za kros, ki je manjši in iz plastike?

V takšnem čolnu sem bil drugič. Prvič sem bil v njem mesec dni prej, ko smo z Red Bullom, mojim sponzorjem, izvajali projekt v Bosni in Hercegovini. Pred izbirnimi tekmami sem naredil zgolj tri vožnje v čolnu za kajakaški kros. Če imaš osnovno znanje o veslanju, ni težav. To, da sem stara šola, je celo prednost, saj sem veliko veslal še po rekah, in ne le po umetnih kanalih. Zato imam boljši občutek, kako čoln drsi. Ko vse skupaj povežeš, nastop v kajakaškem krosu niti ni tako težak.

Kakšen projekt ste imeli v Bosni in Hercegovini?

To je bil projekt, ki je vključeval 100 kilometrov rek in jezer, ko smo s kajakom veslali od reke Une do Jadranskega morja. Poudarek je bil na ekologiji.

Letošnja sezona je predolimpijska. Na SP v Londonu bodo deliti tudi kvote za OI 2024 v Parizu, kjer bo v vsaki disciplini država lahko imela le po en čoln. Vaš načrt je, da po Pekingu 2008, Londonu 2012, Riu 2016 in Tokiu 2021 nastopite še na petih olimpijskih igrah.

Ne bo poudarek le na eni tekmi. Pomembna bo vsaka, še posebej pa tiste v drugem delu tekmovalne sezone, ko si bom v slovenskih internih kvalifikacijah poskušal izboriti boljši položaj za uvrstitev v olimpijsko ekipo, kot sem ga imel za Tokio. Najbolj si želim, da me iz tekme v tekmo ne bi najedali dvomi.

Kako ste zadovoljni z opremo?

Vse je enako, kot je bilo v minulih sezonah. Zmagovalnega konja se ne menja. V opremi, ki jo imam, se dobro počutim. Nekaj stvari smo preizkusili. Naredili smo tudi nov model čolna, vendar se v starem počutim bolje.

Ali ste preverili, kako je pripravljena konkurenca?

Ne veliko. Edino primerjavo sem imel z Italijanom Giovannijem de Gennarom na evropskem pokalu v Tacnu, kjer so imeli Italijani izbirne tekme. Ko pridejo velike tekme, je kakovost voženj na veliko višji ravni kot na uvodnih tekmah, ki so samo osnovni smerokaz, kako bo potekala sezona.