Boštjan Božič, trener alpske smučarke Andreje Slokar: Umetnost je najti zmagovito pot

Triinštiridesetletni Škofjeločan in 24-letna Ajdovka sta v kratkem sodelovanju dosegla izjemne uspehe. Sodelujeta drugo sezono, dobro leto in pol. Niti leto dni še ni minilo od 10. januarja, ko je Andreja Slokar navdušila s svojo prvo zmago v evropskem pokalu. Še isti mesec je na nočnem slalomu v Flachauu osvojila prve točke svetovnega pokala, meteorski vzpon pa nadaljevala s petim mestom na slalomu svetovnega prvenstva v Cortini d’Ampezzo. Minulo zimo je postala skupna zmagovalka slalomskega seštevka evropskega pokala ter si v svoji paradni disciplini priborila startno mesto v prvi jakostni skupini. Že na drugi tekmi nove sezone je prvič zmagala v svetovnemu pokalu, potem ko je premagala konkurenco na paralelni preizkušnji v Lechu. V tej sezoni v svetovnem pokalu hodi po novi poti, pri 24 letih je namreč prvič tekmovala v Söldnu, Leviju in Killingtonu. V Zagrebu je prvič tekmovala lani, ko je na prvi progi dosegla 31. čas.

Moja največja želja je, da bi Andrejo znova videl takšno, kakršna je bila pred letošnjim oktobrom. Njene kvalitete niso sporne, mora pa spraviti glavo na pravo mesto ter odmisliti dejavnike, ki ji jemljejo energijo. Znova se mora osredotočiti zgolj na tekmo.

Res je. Na treningu v Trbižu je bila Andreja spet prava. V nedeljo me je znova spominjala na jesenske dni. Dodatno mero samozaupanja je dobila tudi s štoparico, ki je potrdila dobre občutke na progi.

Snega je zelo malo, tako da nismo trenirali na tekmovalni progi, temveč smo zgolj okusili sneg. Popoldan čaka Andrejo še kondicijski trening, zvečer pa skupna analiza. Pričakujem, da bo na sami tekmi veliko vlage, zato bodo morali organizatorji teren utrditi s soljo. Ker bo v sredo še moška tekma, soli ne bodo preveč dodali, če želijo obdržati dovolj kakovosten sneg. Osebno bi si želel, da bi bila na sporedu le ženska tekma, saj bi bila lahko v tem primeru proga trša. Letos smo na treningih precej pozornosti namenili razritim progam, na katerih je Andreja zelo napredovala. Vse skupaj je navsezadnje del šolanja in odraščanja.

Res je, da je bila Andreja marsikje prvič, a tudi to je del športnega odraščanja. Sama prizorišča niso kriva za slabše nastope. Andreja večkrat ne pokaže svojih čustev, ki jih je težko razvozlati. Je izjemno čustvena. Tako kot jo hitro kaj spravi v dobro voljo, jo tudi v slabo. Lani je Andreja v Zagrebu smučala dobro, saj je bila daleč najhitrejša med tekmicami z višjimi startnimi številkami, a ji je malce zmanjkalo za uvrstitev na drugo progo. Bila je jezna, kar je vselej pozitivno, predvsem če znaš jezo preliti v naslednji tekmovalni nastop. In to je tudi storila.

Moja naloga je temeljita analiza vseh nastopov. Najlažje je reči, da tekmovalka pač ni v formi. Naša naloga je, da se vprašamo, zakaj ni? Natančnega odgovora ne poznam. Lahko pa sklepam, da vsi hodimo po novi poti. Na njej ima Andreja precej več obveznosti kot nekoč, ko je bila neznana Ajdovka. Zdaj je prepoznavna tako v Sloveniji kot zunaj meja in vse skupaj jo malce tlači navzdol. Pa smo spet pri tekmovalnem odraščanju. Tudi številne dopinške kontrole, ki so sledile zmagi v Lechu, so novost v Andrejinem svetu in so zelo naporne. Urediti moramo misli, se maksimalno osredotočati na zastavljene cilje ter vztrajati na zastavljeni poti. Umetnost pa je priti do tega.

O vsem skupaj razmišljam zelo veliko. Tudi ponoči, ko ne spim. Prišel sem do spoznanja, da dodatna količina treningov ne bo prinesla rezultatov. Vsa ekipa, ki sodeluje z Andrejo, mora delovati čimbolj umirjeno. Andreja namreč smuča zelo dobro, manjka ji le ostrina, ki jo je malce izgubila. Verjamem, da bo po vsem tem, kar smo storili pred začetkom sezone, prej ali slej spet funkcionirala tako, kot je pred samim začetkom. Morda smo ji po uspešnem začetku prehitro dali vedeti, da smo zadovoljni. Nehote smo zanesljivo storili kakšno napako. Skušali jo bomo najti in odpraviti.

Na žalost je na temo olimpijskih iger dosti razmišljanj, kako se bomo sploh obvarovali, da bomo zaradi vseh covidnih omejitev prišli na prizorišča zdravi. Odkrito povedano, se konkretnejše o Pekingu še nismo pogovarjali. Sva se pa z Andrejo usedla po lanski sezoni in si zastavila jasne cilje. To je slalomska kolajna. Takšen cilj bi bil nerealen za športnika, ki za kolajno ni pripravljen. Toda Andreja bo pripravljena. Potrebovala bo le več osredotočenosti kot izkušenejše športnice, ki natanko vedo, kaj jih čaka pred olimpijskim nastopom in po njem. Ne glede na razplet olimpijskih iger bom Andrejo po koncu objel in ji rekel, gremo dalje.

Ogromno je dejavnikov, ki bodo odločali. Alpsko smučanje je zelo kompleksen šport. Naša naloga je, da naredimo vse, da bo Andreja v Pekingu dobro pripravljena, zdrava in osredotočena na svoje delo.

Ogromno! Tu ni nobenega dvoma. Na žalost pred domačo tekmo drugo leto zapored na progi ne bomo imeli niti enega dneva treninga, ki bi nam vlil dodatno mero samozavesti. Dejstvo je tudi, da so slovenske tekmovalke podkorenski breg presmučale večkrat kot tekmice, kar je navsezadnje tudi prednost. Žal mi je, da ne bo prisotnih gledalcev. Veseli pa me, da napoved vremena prinaša ohladitev in da bo tekma znova bolj zimska. Lani je Andreja v Kranjski Gori z 19. mestom osvojila prve veleslalomske točke, letos bo cilj rezultat nadgraditi. Na slalomu pa v boju za vrhunsko uvrstitev maksimalno napasti.