Boris Johnson je lagal je o marsičem, od brexita do zabav na Downing Streetu 10 med covidnimi karantenami. Zanj usodne pa so bile laži o zabavah, ki jih je v času pandemije covida njegova vlada prepovedovala. Bil je prvi premier, ki ga je kazensko ovadila in oglobila policija. Najnovejši politični cirkus v vladajoči konservativni stranki je sprožil v petek zvečer, potem ko je dobil »opozorilno pismo« parlamentarnega odbora za privilegije, ki je preiskoval, ali je zavajal poslansko zbornico, v kateri je dolgo lagal o zabavah, preden jih je priznal, in potem trdil, da poslancev ni zavajal zavestno ali namerno, ker ni vedel oziroma mu ni nihče povedal, da so bile zabave, ki se jih je udeležil, pravzaprav zabave.
Odbor, ki bo poročilo objavil danes, naj bi predlagal Johnsonov desetdnevni izgon iz parlamenta, kar bi zanesljivo sprožilo predčasne poslanske volitve v njegovem volilnem okrožju Uxbridge and South Ruislip, v katerem naj bi bila večina volilcev zaradi njega zdaj naklonjena liberalnim demokratom. Johnson se je bal, da bo na naslednjih volitvah tam izgubil poslanski sedež, in je že iskal varnejše volilno okrožje.
Zavezniki Johnsona glasni, a jih je vse manj
V kratki pisni izjavi za svoj odstop krivi vse druge, sebe niti malo. Odbor za privilegije, v katerem imajo sicer večino konservativci, je razglasil za »kengurujsko sodišče« (neuradno sodišče, ki ima nekoga za krivega, čeprav nima dokazov o krivdi). »Še vedno niso spravili skupaj niti koščka dokaza, da sem zavestno ali nepremišljeno zavajal poslansko zbornico. Od vsega začetka je bil njihov cilj, da me spoznajo za krivega, ne oziraje se na dejstva. To je definicija kengurujskega sodišča,« je napisal Johnson in se razglasil za žrtev lova na čarovnice. »Nisem lagal, in prepričan sem, da odbor to ve,« trdi Johnson. V ozadju naj bi bilo maščevanje za brexit. Nekateri konservativni poslanci naj bi v njegovi odstranitvi videli nujen prvi korak za razveljavitev brexita. Za dobro mero je Johnson napadel še aktualnega premierja Rishija Sunaka in ga obtožil, da je opustil ključna konservativna stališča. »Izpolniti moramo obljube iz našega manifesta iz leta 2019, ki ga je podprlo 14 milijonov ljudi, prav tako ne bi smeli pozabiti, da je za brexit glasovalo več kot 17 milijonov ljudi,« je napisal Johnson, ko je sporočil, da zapušča parlament, a dodal »do nadaljnjega«. Sam očitno še vedno misli, da se mu bo posrečila vrnitev ne samo v parlament, ampak tudi na oblast. Njegovi zavezniki posredno grozijo Sunaku, naj ne poskuša blokirati Johnsonove poslanske kandidature v drugem volilnem okrožju. Jacob Rees Mogg je ocenil, da bi to utegnilo pahniti konservativno stranko v »državljansko vojno«.
Odbor za privilegije, ki bo danes sporočil svoj odziv na Johnsonov odstop, medtem zaradi plazu nesramnih in žolčnih kritik Johnsonovih zaveznikov med poslanci preverja možnost, da se jih kaznuje, kar je eden od njih primerjal s preganjanjem komunistov iz javnega življenja v ZDA, ki ga je v petdesetih letih prejšnjega stoletja vodil razvpiti senator Joseph R. McCarthy. Johnsonovi privrženci so glasni in agresivni in trdijo, da je zdaj svoboden in še bolj nevaren Sunaku, a prevladuje ocena, da jih je v stranki le še petina. Minister Grant Shapps, tudi nekdanji Johnsonov minister, pravi, da si konservativci želijo mirne plovbe pod Sunakovim vodstvom in da ne pogrešajo dram Borisa Johnsona. Velika večina politikov, tudi v konservativni stranki, je prepričana, da zanj ni poti nazaj in da je s svojim vedenjem ogrožal britansko demokracijo. Laburistična opozicija, ki pravi, da je več kot preveč že trinajstletnega konservativnega političnega cirkusa in nesposobnosti, pa zahteva takojšnje predčasne volitve.
