Zakon o škodljivih ukrepih vlade Janeza Janše, ki ga je danes v državni zbor vložil Inštitut 8. marec, odpravlja sporne določbe 11 zakonskih besedil, ki jih je sprejela aktualna vlada. V inštitutu želijo med drugim odpraviti omejitve vpliva naravovarstvenih organizacij v sodnih in upravnih postopkih, večji vpliv lokalne politike na sestavo svetov zavodov v izobraževanju, imenovanje vodilnih kadrov v policiji po posebnem izbirnem postopku in mimo sistema javnih uslužbencev. Prav tako želijo odpraviti pravno podlago, ki tlakuje prihod podjetju Uber, zaostritev možnosti študija za tuje študente, povečan vpliv odločanja ministra za kulturo na področju kulturnih programskih in projektnih razpisov ter posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk.
Rabijo pet tisoč podpisov, upajo na več
Za zbiranje pet tisoč overjenih podpisov bodo imeli časa 60 dni, z aktivnostmi bodo začeli prihodnji teden, pri čemer se bodo zanesli na že vzpostavljeno terensko mrežo prostovoljcev. »Prostovoljci bodo v vseh regijah stali pred upravnimi enotami, prav tako se bomo na teren odpravili z avtobusi in v vsakem večjem kraju predstavili naš predlog zakona ter pripravljali posebne dogodke,« je napovedala vodja terenske mreže Maja Koražija. V Inštitutu sicer upajo, da bodo zbrali bistveno več podpisov, kot je zakonsko potrebno, s čimer želijo pokazati, da za ukrepi vlade ne stojijo ljudje. Želijo, da bi spremembe nastopile takoj po nastopu nove oblasti, ki bo o predlogu, dolgem več kot 70 strani, tudi odločala.
Podporo zakonu bodo še preden bo ta na mizi državnega zbora preverjali pri političnih strankah, od katerih so že zahtevali, da se do posameznih določil opredelijo. Pred dnevi so tako recimo že opravili pogovore glede sprememb zakona o ohranjanju narave, ki so ga podprli Pirati, Vesna, LMŠ, SAB, SD in Levica. »Predlog zakona nam služi kot kompas, koga podpreti na državnozborskih volitvah 24. aprila. O tem, ali bo ta zakon sprejet ali ne, bodo namreč odločali poslanci nove vlade. Za nas je vsak, ki v parlamentu podpre pravično vsebino zakonov, boljša izbira kot tisti, ki je ne, ne glede na to, ali se politiki sami opredeljujejo kot napredne, zelene in tako dalje,« poudarja Mojca Lukan.
Vladno ignoriranje stroke in javnosti
Vodja pravne službe Kristina Krajnc ob tem izpostavlja, da so v predlogu zakona, pri katerem so v času priprave od več sto ljudi v mesecu dni prejeli več kot tisoč predlogov, zajeli zgolj del spornih ukrepov aktualne vlade. »Pri sprejemanju vključenih zakonov je oblast ignorirala mnenja stroke, naslovnikov predpisov in interesov ljudi. Predlog zakona posega na najrazličnejša področja, vsem spremembam pa je skupno to, da jih je treba odpraviti hkrati. Z enim zamahom želimo želimo nekatere določbe naštetih zakonov vrniti v stanje pred to vlado. S tem želimo vrniti vsaj minimalne standarde solidarnosti, delovnopravnega varstva, neodvisnosti in strokovnosti delovanja državnih organov, varnosti in sorazmernosti,« še komentira Krajnčeva.
