Po sredini prekinitvi seje zaradi zapletov ob glasovanju o dopolnilu k zakonu o izvrševanju poračuna, s katerim naj bi poslanci soglašali z uskladitvijo socialnih transferjev z inflacijo v celoti, DZ danes nadaljuje redno sejo.
DZ je sejo začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Goloba. Premier se sicer seje zaradi bolniškega staleža po operaciji kile ne bo udeležil. Poslovnik DZ v takšnih primerih predvideva pisni odgovor najpozneje v 30 dneh. Če bodo poslanci vztrajali pri ustnem odgovoru, pa bo premier na vprašanja odgovarjal na naslednji seji DZ.
Poslanca SDS Branko Grims je sicer zanimalo, kako namreva vlada zajeziti prihod nezakonitih migrantov in preprečiti njihova kriminalna dejanja. Iva Dimic (NSi) je premierja vprašala. kako namerava vlada na obmejnih področjih poskrbeti za varnost in kako otroke migrantov brez znanja slovensščine ustrezno socializirati ter poskrbeti za njihovo boljšiointegracijo v družbo. Suzana Lep Šimenko (SDS) želi od Goloba izvedeti, kako ocenjuje novi zakon o 'štempljanju', s katerim niso zadovoljni ne delodajalci in ne delojemalci, Terezo Novak (Svoboda) pa zanima, kako lahko vlada omaga ljudem v Gazi.
Poslanci podpirajo predlog novele zakona o štipendiranju
Sledila je obravnava predloga novele zakona o štipendiranju, ki posamezniku omogoča prejemanje državne in Zoisove štipendije hkrati, ob tem pa zagotavlja nekoliko višje državne štipendije za prvi dohodkovni razred. Predstvnik predlagatelja Miha Kordiš (Levica) je povedal, da s tem uresničujejo koalicijsko zavezo.
»Že celo desetletje dijaki in študenti iz socialno šibkejših družin, ki dosegajo doseganje izjemne rezultate na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti niso upravičeni, da bi ob državni prejemali še Zoisovo štipendijo. S to novelo bodo lahko prejemali obe štipendiji hkrati in si izboljšali svoj socialni položaj,« je dejal Kordiš.
Poleg tega pa bo novela omogočila, da se državna štipendija s 1. januarjem 2024 ne bo za nekaj evrov znižala, kar bi se zgodilo zaradi sprejetega zakona o urejanju skupnosti študentov.Z omenjenim zakonom je bila namreč višina državne štipendije v absolutnem znesku določena tudi za leto 2024, vendar znesek državne štipendije po 10,3-odstotni uskladitvi v letošnjem letu že presega znesek, ki ga je za prihodnje leto določil zakon o urejanju položaja študentov. To pa bi pomenilo, da bi se morale 1. januarja 2024 zaradi določbe tega zakona višine državne štipendije v vseh dohodkovnih razredih znižati, v prvem za približno 14 evrov, v drugem za približno 12 evrov, v tretjem za približno 10, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.
Predlog sicer še določa, da se bodo štipendije Ad futura, namenjene za mednarodno mobilnost, s štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada s šolskim oziroma študijskim letom 2025/2026 prenesle na ministrstvi za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Predlog zakona je težak 7 milijonov evrov, predlagane spremembe pa bodo stopile v veljavo s šolskim letom 2024/2025,
Poslanci opozicije so novelo podprli, in poudarili, da so enako rešitev že marca letos sami predlagali v SDS.. Kot je dejal Andrej Hoivik (SDS), se bo tako res ustrezno nagrajevalo najboljše, ne glede na njihov socialni status.
Višje invalidske pokojnine
Poslanci so obravnavali tudi predlog pokojninske novele, ki izboljšuje položaj invalidsko upokojenih in vdov oziroma vdovcev. Predlog vladne novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spreminja način za izračun pokojninske osnove pri upokojitvi, kadar je zavarovanec prejemal delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah zdaj veljavnega pokojninskega zakona ali delno invalidsko pokojnino po določbah pokojninskega zakona iz leta 1999, ki je bil v veljavi pred njim.
Delno nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po veljavnem zakonu in delna invalidska pokojnina po prejšnjem se po predlogu novele upošteva tako, da se za zavarovance, ki so dobivali enega od obeh prejemkov, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kakor bi veljale zanje v primeru dela s polnim delovnim časom. Preračun bo po predlogu izveden na podlagi podatkov o posameznikovih osnovah, ki se nanašajo na krajši delovni čas. Pri tem bodo za obdobja, za katera so bila izplačana navedena nadomestila iz invalidskega zavarovanja, upoštevali število ur polnega delovnega časa.
Druga skupina, na katero se nanašajo predlagane spremembe, so vdove in vdovci. Predlog uvaja institut zagotovljene vdovske pokojnine kot dodaten socialni element znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Institut je namenjen vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Zagotovljena vdovska pokojnina bo v enaki višini kot zagotovljena pokojnina in se bo usklajevala enako kot pokojnine. Znesek, ki bo izplačan konec novembra, bo znašal 700 evrov in zadeva nekaj manj kot 9000 ljudi. Spremembe bodo veljale od 1. januarja 2024.
Vmesnim poročilom preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank
DZ se trenutno seznanja z vmesnim poročilom preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank. »Preiskovalna komisija ugotavlja, da gre pri podjetjih Nova obzorja, Nova hiša in NovaTV24.si za politični in finančni projekt ene politične stranke, konkretno SDS. Gre za projekt širjenja njene politične propaganje, financiranja njenih volilnih kampanj in diskreditacije njenih političnih nasprotnikov. V preiskovalni komisiji ugotavljamo, da imamo oprava z obvodnim modelom financiranja, v katerem aktivno sodelujejo posamezni funkcionarji in člani stranke, ki jo vodijo politični, včasih pa tudi zgolj finančni interesi..Najbolj problematićno je, da s tem modelom vstopa v Sloveniji sporni tuji kapital iz Madžarske, del pa tudi iz Rusije,« je dejala predsednica preiskovalne komisije Mojca Šetinc Pašek.
Komisija je v delnem poročilu predstavila pet zadev, in sicer primere financiranja stranke SDS s strani občin, primer poslanca SDS Zorana Mojškerca in njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite ter pogodbo Telekoma z Inštitutom za avtorsko pravico v vrednosti šest milijonov evrov za obdobje petih let. Pod drobnogled je vzela tudi primer davčnega svetovalca Roka Snežiča in njegove povezave s stranko SDS ter primer financiranja stranke SDS z madžarskim kapitalom.
Po zapletu z glasovanjem se je oglasil tudi Janša
Pred DZ so v sredo še neopravljena glasovanja, med drugim o statusnem preoblikovanju Vzajemne, in glasovanja, ki so bila predvidena za četrtek. Kakšna bo usoda omenjenega dopolnila o uskladitvi socialnih transferjev še ni jasno. Prav tako ne, kako bo potekalo nadaljnje glasovanje o zakonu o izvrševanju proračuna. Dogovor bodo vodje poslanskih skupin poskušali doseči danes.
Po včerajšnjem kaosu v državnem zboru, ko so pri amandmaju, ki ga je predlagala SDS, poslanci Svobode trdili, da je po njihovo prišlo do tehnične napake pri glasovalnem sistemu, in je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič odredila testiranje glasovalnih naprav in prekinila sejo, je na družbenem omrežju X še vedno napeto.
Odzivi na dogajanje se kar vrstijo, oglasil se je tudi predsednik opozicijske stranke SDS in sprožil debato o tem, ali bi bilo morda smiselno opraviti tudi forenzično preiskavo glasovanja na državnozborskih in evropskih volitvah. »Hm? Tehnična napaka pri glasovanju 90 oseb? Kaj pa 'tehnična napaka' pri glasovanju 1.200.000 oseb na državnih volitvah? Kdo pa tam upravlja s strojno in programsko opremo? Do naslednjih volitev zahtevamo zunanjo forenzično preiskavo računalniškega sistema volitev v državni zbor in Evropski parlament,« je zapisal Janša.
Preberite še:
