Matej Tonin je uvodoma dejal, da državljani od politike pričakujejo predvsem rešitve, in ne parlamentiranja, iskanja krivcev, ampak dialog, ki bo privedel do rešitev, ki bodo delovale. Te je predstavil v devetih točkah, kjer NSi vidi možnosti, da se vzpostavi boljši zdravstveni sistem, ki ga Slovenija potrebuje.
V NSi menijo, da je treba takoj vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete pri vseh izvajalcih zdravstvenih dejavnosti - tako javne zavode, koncesionarje kot tudi zasebnike. Predlagajo, naj se vsak zdravnik samostojno odloča, kje in kako bo opravljal svoj poklic, ključno je zgolj to, da je usposobljen in da ima licenco zdravniške zbornice. Zato želijo, da se uvede posebna statusna oblika samostojnega nosilca zdravstvene dejavnosti.
Hkrati bi se po njihovem mnenju moral vsak bolnik samostojno odločati, kje bo opravil svojo zdravstveno storitev, bodisi v javnem zavodu, pri koncesionarju ali zasebniku, pri tem pa je ključno, da storitve ne plačajo iz svojega žepa, ampak storitev plača zavod oziroma zavarovalnica, kjer plačujejo zavarovanje.
NSi: Odpraviti je treba monopol ZZZS
Želijo, da se odpravi monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). »Gre za socialistični mastodon in rešitve, ki so bile morda dobre pred 30 ali 40 leti, danes žal niso več ustrezne,« je dejal Tonin. Želijo tudi jasno uvedbo standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, da se njihovo plačilo izvaja glede na rezultat zdravljenja in dosežene strokovne standarde in da se tudi zaposlene v zdravstvu nagrajuje v skladu z rezultati dela.
Poleg tega predlagajo tudi, da se javni zdravstveni zavodi preoblikujejo v neprofitne gospodarske družbe. Želijo, da se poveča vpisno število na medicinskih fakultetah in drugih zdravstvenih visokošolskih zavodih ter da se zmanjša administrativna obremenitev zdravnikov ter da se uvede resnična digitalizacija zdravstva.
Ključno se jim zdi, da naredijo miselni preskok, da v središče postavijo bolnika, ne pa državni zdravstveni sistem, pravi Tonin. »Ker v zadnjih letih imamo občutek, da hoče vsaj levi del politike vse utemeljevati na tem državnem zdravstven sistemu, kar odriva interes in pa dobrobit samih bolnikov,« je dejal. V NSi si želijo, da bi v Slovenijo pripeljali delujoče zahodnoevropske zdravstvene koncepte. »Če lahko nekaj deluje v Avstriji, Švici ali Nemčiji, potem ne vidim razloga, zakaj te stvari ne bi delovale tudi v Sloveniji,« je dejal Tonin.
S tem programom bodo šli na turnejo, z zdravstvenimi deležniki si želijo vzpostaviti dialog, ker se jim zdi pomembno, da se bodo slišali. Tonin je poudaril, da imajo pripravljene tudi že zakone, a bodo z njimi počakali do pomladi. »Da ne bo očitek, da gre tukaj nekaj za prestižno tekmo, kdo je predlagatelj nekega zakona, in da ne bo ustvarjen vtis, da NSi z vlaganjem zakonov kakorkoli blokira vladno proceduro oz. vladni predlog neke zdravstvene reforme,« je dejal.
V kolikor se do pomladi ne bo nič zgodilo, bodo zakone vložili, če pa bo vlada že vložila svoje zakonske rešitve, pa bodo svoje rešitve poskušali uveljaviti z dopolnili vladnih zakonov, je še dejal. Pričakujejo pa, da bodo povabljeni k snovanju rešitev za zdravstvo.
Golob: Reševanja z gasilskimi akcijami je bilo v preteklosti dovolj
Premier Robert Golob se je na pobudo NSi odzval na novinarski konferenci po vrhu koalicije. »Reševanja z gasilskimi akcijami je bilo v preteklosti dovolj, 30 let se je delalo tako in rezultati so vidni,« je dejal. Poudaril je, da bo vlada na področju zdravstva delovala sistemsko.
Na vprašanje, ali bo v iskanje konsenza glede zdravstvene reforme vključena tudi opozicija, je odgovoril, da se desnosredinske vlade reform ne lotevajo, potem pa o njih govorijo, ko so v opoziciji. Levosredinske vlade pa da se reform lotevajo, potem pa jih ne izpeljejo. »Mi nameravamo biti drugačni,« je poudaril in dodal, da bodo konsenz iskali med tistimi, ki z njimi delijo iste vrednote krepitve javnega zdravstva.
Komisija za človekove pravice s pozivom proti razgradnji javnega zdravstva
Komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) pa je pozvala ministrstvo za zdravje in celotno vlado, da v dialogu med vsemi deležniki pristopijo k sistemskim rešitvam za ohranitev in okrepitev javnega zdravstvenega sistema. Poziv velja tudi zdravništvu, da se zavzema za enakopravno dostopnost do potrebne in kakovostne zdravstvene obravnave ne glede na poseljenost, so zapisali v izjavi, ki jo je sprejela komisija.
Opozorili so, da ustava daje državljanu pravico do zdravstvenega varstva, vključno s pravico do osebnega zdravnika. Izguba te elementarne pravice pa predstavlja ustavno-pravno in človeku nevzdržno stanje.
»V Sloveniji je tako stanje prizadelo številne osebe in traja že dalj časa. Odgovornost nosijo nosilci zdravstvenega varstva, lokalne oblasti in prejšnje vlade, ki so s popuščanjem interesnim skupinam omogočile spodkopavanje javnega zdravstvenega sistema, še posebej na področju kadrovskega osiromašenja zdravstvenih domov,« so še navedli v izjavi, pod katero sta se podpisala predsednik in podpredsednica komisije Valentin Hribar in Renata Salecl.