Drugič, banke bodo prilagodile svoje poslovanje na način, da bodo minimizirale dodatno davčno breme v naslednjih petih letih. Da takšne prilagoditve zagotovo bodo, potrjujejo tudi nekatere študije obdavčitve bank v drugih državah. Konkretno lahko pričakujemo, da banke ne bodo višale depozitnih obrestnih mer ali jih bodo celo znižale, medtem ko se bodo kreditne obrestne mere zvišale, hkrati pa lahko pričakujemo zadržanost bank pri odobravanju novih kreditov podjetjem in gospodinjstvom, kar bo neugodno vplivalo na gospodarsko rast. V vsakem primeru se bodo stroški nove obdavčitve tako ali drugače prenesli na bančne komitente.
Nepreslišano: Dr. Marko Košak, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti
Vtis je, da je slovenski predlog za obdavčenje bilančne vsote bank nastal predvsem z namenom zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev za sanacijo po poplavah in ne kot korekcijski mehanizem, ki bi bolj pravično porazdelil inflacijske dobičke – do slednjih bi vsebinsko bili bolj upravičeni imetniki depozitov kot pa državni proračun. Kot instrument za zagotavljanje financiranja obnove pa je davek na bilančno vsoto slaba rešitev predvsem zaradi dveh razlogov. Prvič, enak ali celo boljši učinek zbiranja finančnih sredstev bi lahko dosegli z drugimi instrumenti, o katerih govorimo v strokovni javnosti v zadnjem obdobju. Ena od možnosti bi bilo angažiranje obsežnih prihrankov v obliki depozitov – lahko z izdajo posebnih obveznic. Druga možnost pa so neposredne bančne naložbe v kapital sklada za obnovo, s čimer bi morda rešili tudi vprašanje učinkovitega upravljanja takšnega sklada.
Marko Košak, ekonomska fakulteta
