V mesec dni trajajočih izraelskih napadih na cilje v Gazi je bilo uničenih ali poškodovanih 45 odstotkov stanovanjskih enot v tej palestinski enklavi, je dejal Balakrishnan Rajagopal, ki je posebni poročevalec ZN za pravico do ustreznega stanovanja. Opozoril je, da uničenje pomeni »ogromno ceno človeških življenj«. Sistematično ali obsežno bombardiranje stanovanj, civilnih objektov in infrastrukture je strogo prepovedano po mednarodnem pravu, je ob tem poudaril.
»Izvajanje sovražnosti ob zavedanju, da bodo sistematično uničevali in poškodovali civilne domove in infrastrukturo, zaradi česar bo celotno mesto - kot je mesto Gaza - neprimerno za bivanje civilistov, je vojni zločin,« je pojasnil Rajagopal. Kadar so takšna dejanja »usmerjena proti civilnemu prebivalstvu, pomenijo tudi zločine proti človeštvu«, je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Rajagopal, neodvisni strokovnjak, ki ga je imenoval Svet ZN za človekove pravice, vendar ne govori v imenu Združenih narodov, je skoval izraz »domicid« za sistematične in razširjene napade na civilna stanovanja in infrastrukturo, ki povzročajo smrt in trpljenje. Kot je dejal, se »zdaj v Gazi izvaja domicid«. Rajagopal je izpostavil, da tudi civilna stanovanja v Izraelu niso vojaški objekt, in opozoril, da Hamasovo neselektivno raketiranje iz Gaze in od drugod prav tako predstavlja vojni zločin, še navaja AFP.
Izrael je začel obsežno obstreljevanje območja Gaze v odgovor na napade skrajnega palestinskega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Po podatkih ZN je bilo v Gazi zaradi uničenja in izraelskih pozivov k evakuaciji celotnega severa območja razseljenih okoli 1,5 milijona ljudi.
Blinken predstavil ključne elemente za mir v Gazi
ZDA nasprotujejo ponovni izraelski zasedbi Gaze po koncu vojne s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, prav tako pa so proti prisilnemu izgonu Palestincev s tega območja, je v Tokiu danes dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je predstavil pogoje za končanje spopadov in vzpostavitev trajnega miru med Izraelom in Palestinci v Gazi.
Blinken je danes ob koncu srečanja zunanjih ministrov skupine sedmih gospodarsko najmočnejših držav (G7) v Tokiu predstavil »ključne elemente«, ki so po mnenju Washingtona potrebni za vzpostavitev »trajnega miru in varnosti«. Po mnenju ZDA je eden od predpogojev ta, da ni prisilnega razseljevanja Palestincev iz Gaze. »Ne zdaj, ne po vojni,« je dejal Blinken.
Med pogoji, ki jih je še omenil, je tudi, da ni ponovne zasedbe Gaze po koncu konflikta, nobenega »poskusa blokade ali obleganja Gaze« ali kakršnega koli »zmanjšanja ozemlja Gaze«. Prav tako se Gaze ne bi smelo uporabljati kot »platformo« za terorizem ali druge nasilne napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Zagotoviti moramo tudi, da nobena teroristična grožnja ne more priti z Zahodnega brega,« je dodal. Kot je ob tem še pojasnil Blinken, se ZDA strinjajo, da se ni mogoče vrniti v čas pred napadi Hamasa.
Ameriški državni sekretar pri tem ni pozval k takojšnji prekinitvi ognja, je pa opozoril, da so tisti, ki zdaj pozivajo k premirju, dolžni pojasniti, kako ravnati z usodo talcev in Hamasovo jasno izraženo namero, da ponovi napad, kot je bil tisti 7. oktobra na Izrael. V njem je bilo ubitih 1400 ljudi, islamisti pa so zajeli tudi okoli 240 ljudi. »Vsi želimo čim prej končati konflikt in čim bolj zmanjšati trpljenje civilistov,« je dejal Blinken po poročanju AFP.
Izraelski minister zavrnil možnost vnovične zasedbe Gaze
Član izraelskega vojnega kabineta je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo MSNBC v torek dejal, da izraelski premier Benjamin Netanjahu s prevzemom odgovornosti za varnost na območju Gaze po koncu vojne s Hamasom ni mislil na vnovično zasedbo območja. Minister za strateške zadeve Ron Dermer je pojasnil, da bo Gaza demilitarizirano območje.
Potem ko je Netanjahu v torek za ameriško televizijo ABC napovedal, da bo Izrael po končani vojni za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost na območju Gaze, je Dermer pojasnil, da s tem ni mislil na ponovno zasedbo Gaze, od koder se je Izrael umaknil pred 18 leti.
»Izrael se je z območja Gaze povsem umaknil pred 18 leti, nato pa ga je zasedla teroristična država. Tega očitno ne moremo ponoviti. Potem ko Hamas ne bo več na oblasti in po uničenju njegove infrastrukture bo Izrael moral za nedoločen čas prevzeti odgovornost za celotno varnost,« je dejal Dermer, bivši veleposlanik Izraela v ZDA, ki je blizu Netanjahuju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Priznal je, da še ni jasno, kako naj bi Izrael izvajal to odgovornost. Za britanski BBC pa je dejal, da bo Izrael zagotavljal, da bo Gaza ostala demilitarizirano območje in da bo izraelska vojska tam izvajala varnostne operacije v primeru terorističnih groženj. Poudaril pa je, da pa ne bo šlo za okupacijo.
To je dejal, potem ko so ZDA v odzivu na Netanjahujevo napoved v torek izrazile nasprotovanje novi dolgoročni izraelski zasedbi Gaze. To je palestinsko ozemlje in bo ostala palestinsko ozemlje, je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Vednat Patel. Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby pa je na novinarski konferenci povedal, da se z izraelskimi kolegi aktivno pogovarjajo o tem, kako naj bo območje Gaze videti po koncu vojne. Dejal je, da predsednik ZDA Joe Biden vztraja, da ponovna izraelska zasedba ni dobra rešitev, medtem ko »ni nobenega dvoma, da Hamas ne more biti del enačbe«.
Tiskovni predstavnik Hamasa Abdel Latif al Kanu je na Telegramu izjavo Kirbyja o prihodnosti Gaze brez Hamasa označil za fantazijo. »Naši ljudje so v simbiozi z odporom in le oni bodo odločali o svoji prihodnosti,« je dejal. Dermer pa je glede tega, kdo bo po koncu vojne upravljal Gazo, dejal, da se bo mogoče pogovarjati, »če bo to palestinska sila, ki bo Gazo upravljala za dobrobit njenih prebivalcev in ne bo želela uničiti Izraela«, poroča AFP.
Izrael je območje Gaze in Zahodni breg zasedel po šestdnevni vojni leta 1967. Po 38 letih okupacije se je iz Gaze in dela Zahodnega brega umaknil avgusta 2005. Na palestinskih območjih so nato leta 2006 potekale parlamentarne volitve. Na njih je zmagal Hamas, a ni mogel izvajati oblasti, zato je junija 2007 na območju Gaze izvedel nasilen prevzem oblasti, potem ko je v tednu dni bojev porazil sile gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.
G7 podprl vzpostavitev humanitarnih premorov in koridorjev v Gazi
Zunanji ministri držav skupine sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu G7 so danes izrazili podporo vzpostavitvi humanitarnih premorov in koridorjev na območju Gaze, da bi omogočili dostavo nujne humanitarne pomoči prebivalcem te oblegane palestinske enklave ter olajšali gibanje civilistov in izpustitev talcev, ki jih je zajel Hamas.
Ministri so po pogovorih v japonski prestolnici Tokio v skupni izjavi priznali »pravico Izraela do obrambe v skladu z mednarodnim pravom« in ob tem izpostavili pomen zaščite civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Izpostavljamo, da je potrebno nujno ukrepati za rešitev vse globlje humanitarne krize v Gazi,« so še zapisali v skupni izjavi. Niso pa pozvali k prekinitvi ognja, ki je običajno del političnega procesa, navaja britanski BBC.
Iran so pozvali, naj ne podpira skrajnega palestinskega gibanja Hamas, ki nadzira območje Gaze in je 7. oktobra v napadih na Izrael pobil 1400 ljudi in zajel okoli 240 talcev ter sprožil sedanjo vojno z Izraelom. Pozvali so ga tudi, naj ne podpira šiitskega gibanja Hezbolah, ki ima velik političen in vojaški vpliv v Libanonu, podpira pa Hamas. Teheran so še pozvali, naj ne stori ničesar, kar bi vplivalo na destabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu.
Zunanji ministri so zagotovili tudi, da bo skupina G7 ostala enotna v trdni podpori Ukrajini pri soočanju z rusko invazijo ne glede na trenutne mednarodne razmere. Potrdili so namero po nadaljnji uvedbi ostrih sankcij proti Moskvi ter pospešitvi prizadevanj za srednjeročno in dolgoročno obnovo Ukrajine.
Kitajsko so pozvali, naj ne pomaga Rusiji v vojni proti Ukrajini, naj pritisne na Moskvo, da konča to vojaško agresijo, kot tudi k podpori pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Pozdravili so sodelovanje Pekinga v mirovnem procesu pod vodstvom Kijeva. Zunanjim ministrom se je prek video konference pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, poroča AFP.
Japonska zunanja ministrica Yoko Kamikawa je pred tem izpostavila, da je pomembno, da G7 mednarodni skupnosti jasno pokaže, da kljub naraščanju napetosti na Bližnjem vzhodu njeni zavezanosti podpori Ukrajini »ne bo nikoli zmanjkalo moči«. Članice skupine G7 so Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo ter ZDA.
Izrael znova omogočil umik civilistov na jug Gaze
Izraelska vojska je civilistom na severu območja Gaze danes ponovno ponudila priložnost, da se umaknejo na jug te palestinske enklave, medtem ko nadaljuje operacije proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas. Izraelska vojska je prebivalcem severnega dela Gaze dovolila prehod proti jugu med 10. in 14. uro po krajevnem času (med 9. in 13. uro po srednjeevropskem času), je na družbenem omrežju X v arabščini sporočil tiskovni predstavnik vojske.
Na posnetkih, ki jih je objavila izraelska vojska, je videti na stotine Palestincev, ki so se napotili proti jugu po glavni cesti Salah ad Din, ki povezuje sever in jug območja Gaze, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izraelske sile, ki naj bi glede na torkove navedbe obrambnega ministra Joava Galanta prodrle v središče mesta Gaza s ciljem uničenja Hamasa, danes nadaljujejo operacije na območju v iskanju pripadnikov tega oboroženega gibanja, ki ima pod Gazo mrežo tunelov in podzemnih baz.
Izrael je sporočil, da krepi »obroč« okoli Hamasa v Gazi. Slike, ki jih je danes objavila vojska, prikazujejo tanke in buldožerje, ki napredujejo skozi ruševine v Gazi, medtem ko se nad gosto poseljenim območjem dviguje dim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojska je danes tudi sporočila, da je v zračnem napadu na Gazo ubila Muhsina Abu Sino, ki velja za strokovnjaka za razvoj raket pri Hamasu. Poleg tega naj bi izraelske sile ponoči na območju Gaze ubile več skrajnežev, ki so načrtovali izstrelitev raket na Izrael.
Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, pa je danes sporočilo novo število smrtnih žrtev vojne, ki sedaj znaša 10.569. Med mrtvimi je 4324 otrok in 2823 žensk, več kot 26.000 ljudi pa je bilo od izbruha sovražnosti 7. oktobra ranjenih, dodaja AFP.
