Nedavno objavljena študija o sredstvih pokojninskih skladov (Global Pension Assets Study), ki jo izvajata WTW in Thinking Ahead, ocenjuje globalna sredstva pokojninskih skladov na 22 glavnih pokojninskih trgih. Ta geografska območja v pokojninskih sredstvih zdaj zajemajo skupno kar 55,7 bilijona ameriških dolarjev in predstavljajo 69 odstotkov BDP teh gospodarstev. Več kot 91 odstotkov vseh sredstev predstavljajo pokojninski skladi ZDA, Kanade, Japonske, Nizozemske, Švice in Avstralije.

Pomen pokojninske industrije vedno večji

Ključne teme, ki jih za investicijsko industrijo v prihodnjih letih izpostavlja študija, so makronejasnosti in sistemska tveganja, naraščajoči vpliv vlad na pokojninski sistem, umetna inteligenca in tehnologija ter prihodnost zasnove zasebnih pokojninskih sistemov.

Negotovost v svetovnem gospodarstvu povečujejo geopolitične napetosti in počasna gospodarska rast. Pogoji ponudbe in povpraševanja v glavnih naprednih gospodarstvih ostajajo neuravnoteženi. Obrestne mere so dosegle vrhunec v večini držav in bi se lahko v letu 2024 znižale, inflacija se je sicer umirila, vendar negotovost še ostaja.

Vlade različnih držav imajo velik vpliv na pokojninske sheme, saj iščejo vlogo, kako bi lahko tudi pokojninski skladi sodelovali pri financiranju tako zelene kot nove rasti domačih gospodarstev. Ukrepi običajno ciljajo na odpravljanje regulatornih trenj in spodbujanje večje kulture sprejemanja tveganj na daljši rok. Na primer v Veliki Britaniji si pri reformah Mansion House prizadevajo privabiti več sredstev v domače naložbe in preusmeriti pokojninske prihranke v britanska podjetja.

Delovni model upravljalcev sredstev je vse bolj partnerstvo med HI in AI – človeško inteligenco in umetno inteligenco za oblikovanje in izvajanje inovativnih finančnih rešitev, proizvodnjo natančnejših in pravočasnejših poročil ter spodbujanje organizacijske agilnosti.

Dolgoletni prehod od tako imenovanih defined-benefit (DB) pokojninskih shem na defined-contribution (DC) pokojninske sheme je bil opazen trend v zadnjih desetletjih, ki ga poganjajo dejavniki, kot so podaljšana pričakovana življenjska doba, spreminjajoča se demografija in želja po predvidljivosti stroškov pokojninskih shem in z njimi povezanem deljenju tveganj med delodajalci.

ZDA in potem dolgo nič

Od skupnih 55,7 bilijona ameriških dolarjev v pokojninskih sredstvih predstavljajo pokojninski skladi ZDA, Kanade, Japonske, Nizozemske, Švice in Avstralije, torej več kot 91 odstotkov. Še več, država z največ sredstvi v zasebnih pokojninskih skladih so ZDA, ki imajo kar 35,6 bilijona dolarjev sredstev oziroma 35.600 milijard. Za primerjavo, v slovenskih pokojninskih skladih v okviru drugega pokojninskega stebra je zbranih danes nekaj več kot 3 milijarde evrov prihrankov. Druga na lestvici po pokojninskih sredstvih je Japonska, katere pokojninski skladi imajo 3385 milijard dolarjev sredstev, sledijo velika Britanija, Kanada, Avstralija, Nizozemska in Švica.

Seveda je nominalna primerjava sredstev pokojninskih skladov nehvaležna, saj je gospodarstvo ZDA bistveno večje kot denimo švicarsko. Zato številke ne morejo pričati o razvitosti posameznega sistema, zaradi česar se pogosto uporablja tudi primerjava višine sredstev v deležu BDP, po kateri vodi Nizozemska, katere pokojninski skladi upravljajo sredstva v višini 159 odstotkov državnega BDP, sledi Švica s 150 odstotki BDP, Kanada s 146 odstotki BDP, Avstralija s 145 odstotki BDP in ZDA s sredstvi v višini 132 odstotkov BDP. Preostale države ne presegajo 100 odstotkov državnega BDP po sredstvih v pokojninskih skladih. V Sloveniji imamo, kot že omenjeno, v pokojninskih skladih zbranih nekaj čez 3 milijarde evrov, kar predstavlja nekaj nad 5 odstotkov državnega BDP.

Okrepitev vloge drugega in tretjega pokojninskega stebra

Ena od možnosti, kako zagotoviti dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema, ki jo v svojih poročilih izpostavljajo mednarodne institucije z OECD na čelu, je okrepitev vloge tako imenovanega drugega in tretjega pokojninskega stebra. Ti stebri predstavljajo zasebne pokojninske prihranke, ki lahko dolgoročno dopolnjujejo javne pokojnine iz prvega stebra in si tako lahko upokojenci zagotovijo z vsoto javne in dodatne pokojnine dostojno višino prihodkov, brez prekomerne obremenitve javnih financ. V Sloveniji v okviru drugega pokojninskega stebra, ki ga predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), varčuje že več kot 600.000 zaposlenih, ki bodo v pokoju poleg javnih pokojnin prejemali dodatke. Težnja bi morala biti, da bi bili vsi zaposleni vključeni še v drugem pokojninskem stebru, ki ga večinoma financirajo tudi delodajalci. Tako bi še vsak zaposleni samostojno varčeval za svojo pokojnino.

Ne gre prezreti dejstva, da naša država spodbuja dodatno pokojninsko zavarovanje s posebno davčno olajšavo, ki je ne omogoča nobena druga oblika varčevanja. Tako je varčevanje v pokojninskih skladih edino varčevanje v Sloveniji z davčno olajšavo. Vplačila za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje se upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove, kar pomeni, da dobimo del vplačil nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se nam zniža doplačilo – to velja, če davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja prek svojega delodajalca. »Sama višina vračila je odvisna od našega dohodninskega razreda, višji ko je, višje je vračilo. Na tak način lahko zaposleni v najvišjem, 50-odstotnem dohodninskem razredu dobi pri poračunu vrnjenih 50 odstotkov svojega vplačila. Zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki vplača dva tisoč evrov v pokojninski sklad, bo prihodnje leto pri poračunu dohodnine dobil nazaj tisoč evrov ali pa se mu bo za tisoč evrov znižalo doplačilo dohodnine. To je ogromno in težko boste našli naložbo, ki vam bo v manj kot letu dni prinesla takšen donos, in to brez tveganja, saj je olajšava zakonodajno določena,« pravi Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A. Največji znesek vplačila, ki se upošteva pri znižanju osnove za dohodnino, je 5,84 odstotka naše bruto letne plače in ne več kot 2903 evre na leto. Če podjetje svojim zaposlenim financira kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, od premij ni treba plačati nobenih davkov in prispevkov. Prav tako se premije ne upoštevajo zaposlenim kot boniteta, delodajalcu pa se upoštevajo pri znižanju osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO), zaradi česar je dodatno pokojninsko zavarovanje davčno najugodnejša oblika nagrajevanja zaposlenih.

Pokojninski prihranki kot ugoden vir financiranja

Ob tem ne gre pozabiti, da imajo zasebni pokojninski prihranki pomembno vlogo pri krepitvi domačega kapitalskega trga. Pokojninski prihranki se namreč vlagajo prek naložb deloma tudi nazaj v domače gospodarstvo in podjetja pridobijo na tak način ugoden vir financiranja. Prihranki se lahko investirajo tudi v infrastrukturne projekte in druge podobne naložbe, od katerih imajo koristi številni deležniki. »Z varčevanjem za pokojnino torej delamo tudi nekaj dobrega že danes, sočasno pa poskrbimo za svojo varno prihodnost. To bi nam prišlo zelo prav v Sloveniji, ki ima podhranjen kapitalski trg, in ravno razvoj zasebnih pokojninskih skladov je lahko odlična priložnost za razvoj domačega kapitalskega trga. Tu so nam lahko v enem delu za zgled tudi sosedje na Hrvaškem, saj so njihovi pokojninski skladi v približno enakem obdobju zbrali že več kot 20 milijard evrov sredstev,« je še dodal Vižintin.