Po mostu na Pelješac naj bi po poročanju časnika Večernji list na Hrvaškem zgradili še pašmanski most, medtem ko bi novo obvoznico speljali skozi zaledje, skozi tako imenovane vlahe. Projekta bosta vredna več sto milijonov evrov. Zdi se, da ju utegnejo kmalu začeti graditi, morda celo v sodelovanju z istim kitajskim podjetjem, ki je gradilo most na Pelješac. Kitajci namreč trdijo, da bi lahko most na Pašman zgradili v samo dveh letih. Taki infrastrukturni projekti so očitno hrvaška prihodnost, čeprav nekateri še vedno menijo, da bi morali v Dalmaciji, predvsem na otokih, v prihodnosti raje zgraditi več domov za ostarele in ohranjati tradicijo. Prepričani so, da lepše in mirneje kot na otokih ni mogoče živeti nikjer drugje.
Nova obvoznica, vredna vsaj sto milijonov evrov, skozi zaledje oziroma nad jadransko magistralo Zadar–Pakoštane je že v prostorskem načrtu Zadrske županije. Zaradi kaosa, ki so mu v zadnjih letih priča na omenjeni magistrali, se zdi nujno potrebna. Ker bo en odcep tako imenovane vlaške magistrale vodil tudi do Turnja in na pašmanski most, je gradnja obvoznice neizogibna. Ta zaradi lepe pokrajine, po kateri bo speljana, ne bo nič manj atraktivna od magistrale ob morju. Pašmanski most je bil lani že razglašen za prioriteto nove hrvaške infrastrukture, čeprav za zdaj še ni jasno, ali ga bodo gradili tudi z denarjem EU. Iz urada zadrskega župana Božidarja Logina so sporočili: »Cilj prometnega povezovanja zadarsko-biograjskih otokov (Ugljana, Pašmana, Vrgada ...) je izboljšati prometno povezanost in kakovost življenja otočanov ter revitalizacija teh otokov, na katerih je 17 naselij z okoli 9000 prebivalci.« Načrtujejo ureditev 16 turističnih in dveh poslovnih con, ki bi omogočile demografsko okrevanje ter izboljšanje družbene, zdravstvene in socialne infrastrukture ter ustvarile pogoje za razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma.
Krešimir Ćosić, vodja občinske uprave na Pašmanu, je spomnil, da ideja o gradnji mostu Turanj–Pašman izvira že iz petdesetih let preteklega stoletja. Po njegovih besedah bi imel most visečo konstrukcijo in bi bil enako dolg kot pelješki. Visok bi bil 38 metrov, morje pa je v tem delu Pašmanskega kanala globoko največ 13 metrov. Pelješki most, ki je dolg dobra 2,4 kilometra, je stal dobrih 420 milijonov evrov, kar 85 odstotkov denarja je dala EU. Predinvesticijska študija je pokazala, da se na Pašman najbolj splača graditi viseči most.
Most bi otočanom zagotovil zanesljivejšo povezavo s celino in njihove življenjske pogoje izenačil z življenjskimi pogoji prebivalcev celinske Hrvaške. Vsi se zavedajo, kakšno prednost bi pomenil za otočane in razvoj otoka. Ćosić je na vprašanje novinarja Večernjega lista, ali se boji tako imenovane apartmanizacije, ki so ji bili priča na otoku Viru po zgraditvi tamkajšnjega mostu, odgovoril, da se je popolna apartmanizacija na Pašmanu zgodila že pred 15 leti, v zadnjih desetih letih pa se tam gradijo družinske hiše in luksuzne vile z bazeni, ki pa se po videzu večinoma vklapljajo v okolje. Otoški način življenja bo po njegovem mnenju izginil, če bodo otočani zapustili svoj otok in se preselili v mesto. Prav to se dogaja na vseh otokih, ki niso z mostovi povezani s celino, tudi na Pašmanu.
Vendar nekateri gradnji pašmanskega mostu nasprotujejo. Med njimi je novinar Ivica Štorić, po rodu iz mesta Neviđane, ob katerem naj bi stal novi most. Prepričan je, da ta ne bo nikoli zgrajen. »To je že petič ali šestič, da v svojih 50 letih življenja poslušam, kako bodo gradili most na Pašman. Prihodnost je v starosti, na otoke je treba pripeljati naše in tuje upokojence, ki potrebujejo mir in lepoto otoškega življenja. Zakaj neki so porabili toliko denarja za gradnjo trajektnega pristanišča v Tkonu, če bodo zdaj gradili most?« se sprašuje Štorić.
