Jutri se bo 64 milijonov Turkov lahko odpravilo na parlamentarne in predsedniške volitve, kjer bi lahko končali 21-letno vladavino predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Njegovo vladanje traja že toliko časa, da bo imelo tokrat prvič volilno pravico tudi štiri milijone mladih, ki praktično ne poznajo drugega voditelja.
Na obeh volitvah se vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) obeta poraz, zmaga pa koaliciji šestih strank, ki za predsedniški položaj vse podpirajo voditelja Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemala Kilicdarogluja. Možnosti za njegovo zmago že v prvem krogu so se povečale tik pred zdajci, saj je v četrtek odstopil eden od preostalih dveh predsedniških kandidatov, Muharrem Ince. Možnosti za zmago ni imel, je pa odnašal nekaj odstotkov glasov Kilicdarogluju, ker nagovarjata isto volilno bazo. Ankete so kazale, da bi dobil dva do štiri odstotke podpore. Kilicdaroglu je odstop toplo pozdravil, potem ko je Ince pojasnil, da odstopa v dobro države.
Angažiran volilni opazovalec
Eden izmed volilcev, ki nestrpno čakajo na volilni dan, je 40-letni Ali Egilmez. Ne bo zgolj oddal glasu, ampak bo na enem od istanbulskih volišč kot opazovalec opozicije tudi nadzoroval potek glasovanja. Parlamentarne stranke imajo pravico, da v volilnih odborih, ki bodo preštevali glasovnice, sodelujejo s svojimi predstavniki, neparlamentarne stranke pa lahko na volišča pošljejo svoje opazovalce. Egilmez je sicer član zunajparlamentarne Delavske stranke, a bo vseeno sedel v volilnem odboru. Kot izjemno politično angažirana oseba – od leta 2014 je bil opazovalec na vseh volitvah – je parlamentarno Dobro stranko (IYI) prepričal, da ga je v ozračju medsebojnega sodelovanja za končanje Erdoganove vladavine kljub drugačni strankarski izkaznici imenovala za volilnega opazovalca.
»Prepričan sem, da moramo glasovanje nadzorovati. V polno delujoči demokraciji to morda ne bi bilo potrebno, saj v takšnih okoliščinah vse poteka gladko. Toda v Turčiji ta predpostavka ne drži,« pravi Egilmez. Našteje slabe izkušnje opozicije pri prejšnjih volitvah in pri referendumu o uvedbi predsedniškega sistema, ki ga je Erdogan za las dobil. »Takrat so mnoga volišča za več ur ostala brez elektrike, anatolska tiskovna agencija več ur ni objavljala uradnih rezultatov, sredi belega dne so odkrili nezapečatene volilne skrinjice in neožigosane volilne lističe,« se spominja Egilmez.
Odvetniki na voliščih
Poleg strankarskih bo volitve spremljajo še na tisoče opazovalcev dveh nevladnih organizacij in nekaj sto opazovalcev Ovse. Glavna opozicijska stranka bo imela na vsakem od 1915 volišč v istanbulskem volilnem okrožju poleg svojega opazovalca še večinoma kar po dva odvetnika. »Ta bosta lahko takoj ukrepala, če bi se pojavile kakšne težave,« pojasnjuje Aysemin Gülmez, poslanska kandidatka CHP v okrožju Atasehir. Glavna opozicijska stranka bo tudi vzporedno zbirala podatke o volilnem rezultatu, ki jih bodo iz vse države sporočali njeni predstavniki v volilnih odborih. Tako dobljene rezultate bodo nato primerjali z uradnimi in preverjali, ali je kje prišlo do odstopanj in morebitnih poneverb.
Teh ne more čisto izključiti niti dr. Berk Esen, politolog z Univerze Sabanci. »Turčija ni Belorusija, Rusija ali Venezuela. Volitve tukaj so bolj 'čiste'. Če bo prišlo do posegov v volilne rezultate, se to utegne zgoditi na jugovzhodu na kurdskih območjih ali pa na območju, ki ga je prizadel potres,« razmišlja Esen. Posegi bi torej lahko bili manjši in jih bo težje zaznati, dodaja.
Ali Egilmez vendarle upa, da bodo jutri volitve poštene in da prevar ne bo: »Volitve so festival demokracije. Ne bi smele biti nekaj strašljivega, take, da bi se ljudje bali in spraševali, ali bodo ukradene.« Ob omenjanju morebitnih volilnih prevar pa je med mnogimi privrženci opozicije čutiti tudi bojazen pred povolilnim nasiljem, če AKP in Erdogan ne bi bila pripravljena sprejeti morebitnega poraza.
