Predsednik Pahor je v enem od poslovilnih pogovorov zelo jasno poudaril, da mora biti naš cilj v tej vojni zavzemanje za pravičen mir. Kajti samo takšen mir je trajen mir. V nasprotnem, če pristajamo na vsakršen mir, tudi krivičen, kot boljšo rešitev od še tako pravične vojne, se moramo vprašati, na kakšen svet v resnici pristajamo. Da ne bo nobene pomote. To, kar v pismu predsedniku vlade predlagata Spomenka Hribar in Aurelio Juri, podprta s štiridesetimi razumniki, je pripravljenost žrtvovati Ukrajino, njeno suverenost in nacionalno celovitost, njeno preteklost in njeno prihodnost, za varljivi mir z Rusijo. Rusija, lahko imaš Ukrajino, pobij tamkajšnje naciste, kot jih sama imenuješ, demilitariziraj njihovo vojsko, da ne bo ostala nobena živa duša, vzemi si ozemlja, za katera meniš, da ti zgodovinsko pravično pripadajo, ostanek fizično uniči, da kot v Kartagini ne ostane kamen na kamnu, izberi oblast, ki ti bo podložna kot beloruska. Evropa (Evropska unija in Nato), osvobodi se (do)končno vpliva ter diktata Združenih držav. Naj na ameriških vmesnih volitvah zmagajo republikanci in čez dve leti še Trump, ki bo odpravil sporazume z Evropo ter razpustil Nato. Tako bo Evropa svobodna in bo lahko enakopravno, nič več pod ameriškim škornjem ter diktatom zadihala v sodelovanju s Putinom.
Fotografija: Luka Cjuha / dokumentacija Dnevnika
Kako bomo živeli z ukrajinsko žrtvijo? Koliko putinčkov bo takšna politika spodbudila v svetu? Ki bodo po njegovem vzoru uveljavljali podobne mokre sanje po osebni/...