»Danes je zgodovinski trenutek za Hongkong,« je po glasovanju izjavil vodja hongkonške mestne uprave John Lee ter napovedal, da bo zakon začel veljati 23. marca in bo Hongkongu med drugim omogočil učinkovito preprečevanje in kaznovanje vohunjenja, sabotaž ter »pasti, ki jih pripravljajo tuji obveščevalci«.
Novi zakon o nacionalni varnosti zajema pet kategorij, in sicer izdajo, upor, krajo državnih skrivnosti in vohunjenje, sabotažo, ki ogroža nacionalno varnost, ter zunanje vmešavanje. Za izdajo, upor in sabotažo, ki ogroža nacionalno varnost, storilcem grozi tudi dosmrtna zaporna kazen. Za preostale vrste sabotaž in vohunjenje jim grozi do 20 let, za zunanje vmešavanje pa do 14 let zapora.
Zakon je razširil opredelitev hujskanja, ki sedaj vključuje tudi spodbujanje sovraštva proti vodstvu kitajske komunistične partije, za kar je zagroženo do deset let zapora. Vlada pa je v zakon vključila še pooblastila, s katerimi Lee in njegov kabinet lahko v luči »nepredvidenih okoliščin« uvedeta nova kazniva dejanja, za katera storilcem grozi do sedem let zapora.
V skladu z zakonom pa bo lahko policija osumljence še pred vložitvijo obtožnice namesto 48 ur po novem pridržala do 16 dni.
Hongkonški zakon bo deloval skladno z zakonom o nacionalni varnosti, ki ga je Kitajska sprejela leta 2020 po množičnih prodemokratičnih protestih in je bil v svetu deležen kritik, češ da želi Peking z njim zatreti kakršenkoli upor v Hongkongu.
V luči tega Lee pojasnjuje, da je bilo sprejetje novega zakona nujno za zapolnitev pravnih vrzeli pekinškega zakona, ki se nanaša predvsem na terorizem, odcepitev in tajno dogovarjanje s tujimi silami.
Na kritike Zahoda in Združenih narodov je naletel tudi danes sprejeti zakon, poroča AFP. ZDA so izrazile zaskrbljenost zaradi obsežnih ukrepov, ki bi lahko »pospešili zapiranje nekoč odprte hongkonške družbe,« je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Vedant Patel.
Britanski zunanji minister David Cameron je opozoril, da bo dodatno škodil pravicam in svoboščinam, ki jih uživajo v Hongkongu in da bo imel dolgoročne posledice na vladavino prava in neodvisnost institucij v tej nekdanji britanski koloniji.
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk pa je obsodil prehitro sprejetje zakona in ga kritiziral kot korak nazaj na področju zaščite človekovih pravic.