Na ICJ, kjer ta teden poteka ustna obravnava v svetovalnem postopku o pravnih posledicah izraelske okupacije palestinskih ozemelj od leta 1967, je svoje stališče danes predstavila Slovenija. V svojem nastopu je poudarila, da pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe ni mogoče izpodbijati.

Kljub temu pa palestinsko ljudstvo svoje pravice do samoodločbe v skladu z mednarodnim pravom vse do danes ni moglo uveljavljati. Izrael kot okupacijska sila aktivno preprečuje popolno uresničitev palestinske pravice do samoodločbe, je opozorila Slovenija.

Slovenija opozorila na obveznosti mednarodne skupnosti

»Zasedba palestinskega ozemlja, njegova kolonizacija in razdrobljenost ne pomenijo le očitne kršitve prepovedi pridobivanja ozemlja s silo, temveč tudi znatno oviro za uresničitev svobodne in neodvisne palestinske države,« je dejal nemški strokovnjak za mednarodno pravo Daniel Müller, ki je v postopku pred ICJ zastopal slovenska stališča. Pri tem je spomnil, da je slovenski narod lahko uveljavil svojo pravico do samoodločbe, Slovenija pa je prepričana, da je ta pravica bistven in nepogrešljiv steber mednarodnega pravnega reda.

Okupacijsko silo, torej Izrael, pa zavezujeta tudi prepoved trajne spremembe statusa zasedenega ozemlja ter načelo, da je lahko vojna okupacija izključno začasne narave. »Prakse in politike, ki jih Izrael kot okupacijska sila izvaja na zasedenem palestinskem ozemlju, ne spoštujejo osnovnih obveznosti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava,« je opozoril Müller. Kolonizacija zasedenega palestinskega ozemlja, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in ustanavljanje naselij z namenom uvedbe trajnih demografskih sprememb, razseljevanje Palestincev ter uničevanje njihovih domov in premoženja pa so se od takrat le še pospešili, je še dejal.

Slovenija pri tem opozarja tudi na obveznost mednarodne skupnosti v skladu z določbami ustanovne listine ZN in ženevskimi konvencijami. Države so zavezane, da razmer, ki so zaradi kršitev Izraela nastale na zasedenem palestinskem ozemlju, ne priznajo in ne nudijo pomoči ali podpore pri njihovem ohranjanju.

»Mir s pravičnostjo«

Slovenija kot zaskrbljujoče izpostavlja tudi dejstvo, da kljub dolgoletnim prizadevanjem ZN ter številnim resolucijam pogajanja o rešitvi dveh držav ostajajo na mrtvi točki. »Slovenija ob tem poudarja, da je celovito rešitev mogoče doseči le s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in z vzpostavitvijo dveh suverenih, demokratičnih držav, ki bi sobivali v miru in varnosti, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava,« pa je v svojem nastopu povedal pravni svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Haagu Helmut Hartman.

Svoj nastop v imenu Slovenije je nemški pravni strokovnjak Müller zaključil z omembo dela slikarja Paul-Alberta Besnarda, ki visi v dvorani sodišča v Haagu in ki po njegovih besedah spominja na glavno načelo sodobnega pravnega reda »mir s pravičnostjo«. »Slovenija je trdno prepričana, da lahko dosledno spoštovanje mednarodnega prava, katerega nosilec je to sodišče, konča nesprejemljive in neznosne razmere na Bližnjem vzhodu ter prispeva k prizadevanjem za pravičen in trajen mir, ki bo vsem državam v regiji omogočil varno življenje,« je povedal.