Novinarji BBC so celo posneli izjave švicarskih kmetov, ki so pojasnjevali, da je kombinacija mile zime in skorajšnjega izginotja škodljivcev, kot je špagetni bolhač, omogočila obilen pridelek špagetov. Na posnetkih so ljudje z dreves in grmovja pobirali špagete, preden so se lotili pojedine. Zaradi uglednosti televizijske hiše naj bi novici verjeli mnogi poslušalci, kasneje pa je bila deležna številnih kritik. Kljub temu so številni novico sprejeli z navdušenjem in želeli izvedeti, kje lahko kupijo svoj lastni špagetni grm, BBC pa jim je odgovoril, naj dajo vejico špagetov v pločevinko paradižnikove omake in upajo na najboljše.
Umivanja levov se je udeležilo več sto ljudi
Ena najstarejših potegavščin, ki se je večkrat ponovila skozi 18. in 19. stoletje je bilo t.i. "umivanje levov", ki naj bi potekalo v londonskem Towerju. Odmevna ponovitev se je zgodila leta 1848, ko je novinar razdelil kartice z vabilom na dogodek umivanja levov. Eden od opazovalcev je takrat zapisal: »Nisem bil pripravljen na izredno lahkovernost britanske javnosti. V množicah so se zgrinjali, da bi videli umivanje levov. Nadzorniki so bili skoraj na koncu s pametjo. Ogorčena množica gledalcev in iskalcev jim je z jeznimi kretnjami in še hujšimi vzkliki v obraz stresala koščke lepenke«.
Švedi preiskušali trike za barvno televizijo
Leta 1962, nekaj let pred uvedbo barvne televizije na Švedskem, so gledalce televizije Sveriges Television prepričali, da lahko sami spremenijo svoje črno-bele zaslone. Njihov tehnološki strokovnjak Kjell Stensson je na posnetku s strokovnimi besedami razložil povsem enostaven in ugoden proces, ki bo ljudem omogočil prejemanje barvne slike. Vse, kar so potrebovali, so bile narobe obrnjene najlonske nogavice, poveznjene čez ekran televizorja, in točno določen kot gledanja v ekran. Na tisoče gledalcev je pozneje priznalo, da so nasedli potegavščini, nekateri pa se še danes spominjajo svojih staršev, kako so tekali po hiši in iskali najlonke.
Big Ben bi objavljal petminutne novice
Leta 1980 je BBC World Service objavil, da je najbolj znana londonska znamenitost dobila prenovo. Televizijska hiša je poslušalcem sporočila, da bo stolp z uro Big Ben v pomoč turistom pri določanju časa postal digitalen in bo odslej znan kot »digitalni Dave«. Novi in izboljšani stolp ne bo samo kazal časa, ampak bo vsak večer objavljal tudi petminutne novice. Poleg tega bi ikonične zvonce zamenjali z zvočnimi signali. Medtem ko so nekateri poslušalci menili, da gre za prvoaprilsko šalo, so številni drugi izrazili svoje ogorčenje.
Norvežani so od oblasti pričakovali zastonj alkohol
Prvega aprila 1987 je norveški časopis objavil novico, da bodo oblasti v mestu Bergen zastonj delile alkoholne pijače. Zaloga teh naj bi se nakopičila zaradi uspešnega dela policistov pri preprečevanju tihotapljenja alkoholnih pijač čez mejo. Sporočila se je razveselilo na stotine s siceršnjimi visokimi cenami alkoholnih pijač nezadovoljnih Norvežanov.
Burger za levičarje
USA Today je leta 1999 objavil izmišljen oglas verige hitre hrane Burger King, ki je napovedala nov burger – Levoroki Whooper, oblikovan posebej za 32 milijonov levičarjev. V resnici naj bi bil povsem enak kot tisti za desničarje, le da so vse sestavine obrnjene za 180 stopinj, da bi tako bolj ustrezale levičarjem. Burger King je dejansko zaznal povečan obisk, ljudje pa so ob naročilih dodatno pojasnjevali, da želijo originalno različico za desničarje oziroma novo za levičarje.
Poslušalci množično odhajali na nevarno pečino
Nekoliko manj nedolžna potegavščina je uspela britanski radijski postaji prvega aprila 2001, ko se je več poslušalcev odpravilo na nevarno pečino, od koder naj bi bilo glede na radijsko poročanje mogoče videti plovbo popolne kopije slovitega Titanika.
»Kriv« je papež Gregor XIII
Francoski sončni kralj Ludvik XIV. je leta 1713 prvi april uradno razglasil za »dan norcev in lažnivcev«. Dvorni norec naj bi ga na ta dan tako potegnil za nos, da bi skoraj izgubil krono. Vendar pa lahko sledi tega dneva potegavščin najdemo v veliko bolj daljni zgodovini. Najbolj priljubljena teorija o izvoru prvega aprila je reforma francoskega koledarja v 16. stoletju. Za neuradni praznik naj bi bil tako »kriv« papež Gregor XIII., ki je v 16. stoletju uvedel gregorijanski koledar, s čimer se je novo leto uradno pričelo 1. januarja. V srednjem veku so namreč v večini evropskih mest novo leto praznovali 25. marca, teden dni dolgo praznovanje pa se je končalo na 1. aprila.
Posnetek oddaje nabiranja špagetov si lahko ogledate tu: