Verniki so danes ves dan prihajali v baziliko Sv. Petra v Vatikanu, da bi se poslovili od preminulega zaslužnega papeža Benedikta XVI. Tretji dan po njegovi smrti, ki je nastopila 31. decembra, so pokojnika v baziliko prenesli iz vatikanskega samostana Matere Cerkve, kjer je bilo njegovo zadnje domovanje.
Krsta z njegovimi posmrtnimi ostanki bo dostopna do srede zvečer. Vrsta za slovo od preminulega papeža se je začela pred baziliko oblikovati že danes pred zoro. Vatikanske oblasti pričakujejo, da se bo slovesa udeležilo okrog 60.000 vernikov.
Benedikta XVI., ki je umrl v 96. letu starosti, bodo v Vatikanu pokopali v četrtek. Zaslužni papež bo pokopan v kripti bazilike svetega Petra. Rimski prefekt Bruno Frattasi je sporočil, da bo med pogrebom v italijanski prestolnici za varnost skrbelo dodatnih tisoč pripadnikov varnostnih sil, petsto pripadnikov civilne zaščite pa bo nudilo informacije romarjem. Med pogrebom bodo veljali tudi posebni varnostni ukrepi, med drugim bo zaprt zračni prostor nad Rimom.
Pogrebne slovesnosti bo vodil papež Frančišek. Tako se bo prvič v zgodovini katoliške cerkve zgodilo, da bo aktualni papež prisoten na pogrebu preminulega papeža. Običajno namreč papeži ostanejo na položaju do smrti, nasledniki pa so izbrani na konklavu, ki je praviloma sklican petnajst dni po smrti.
Dolgo slovo
Joseph Aloisius Ratzinger, papež Benedikt XVI., je bil rojen 16. aprila 1927 na Bavarskem. Za papeža je bil izvoljen 19. aprila 2005, kot osmi Nemec na čelu Katoliške cerkve in drugi, ki ni bil Italijan, v zadnjih skoraj petsto letih. Ime Benedikt si je izbral v čast svetemu Benediktu, začetniku zahodnega meništva v 5. stoletju.
S položaja je Benedikt odstopil 28. februarja 2013. Kot razlog za odstop je med drugim navedel šibko zdravje oziroma pešanje duha in telesa, medtem ko se cerkev srečuje z zgodovinskimi izzivi (tudi mnogimi aferami in škandali). Predčasni odstop papeža je bil za katoliško občestvo presenečenje, saj papež pred tem ni odstopil že skoraj šeststo let.
Kasneje je živel v relativni osami v samostanu Matere Cerkve. Že več mesecev je bilo znano, da je fizično šibak in da komaj govori. Njegovo zdravje se je močno poslabšalo v sredo pred koncem leta. Papež Frančišek je tedaj javno sporočil, da je Benedikt XVI. zelo bolan in je vernike prosil za posebno molitev zanj. Še istega dne je papež Benedikta tudi obiskal, zaslužni papež pa je ta dan prejel tudi bolniško maziljenje.
Sobivanje dveh papežev je sicer vsa leta sprožalo ugibanja o morebitnih nesporazumih med njima; analitiki vatikanskega dogajanja so se spraševali, ali bi Benediktova prisotnost lahko Frančišku otežila »poslovanje«. Vendar njun odnos nikoli ni zašel v večje težave. Benedikt se je v enem zadnjih intervjujev marca lani distanciral od tistih katoličanov, ki so izrazili dvome o tem, ali je prostovoljno odstopil. »Obstaja samo en papež,« je pozornost preusmeril na papeža Frančiška.
Slovenska cerkev hvaležna
Novica o smrti Benedikta XVI. je sprožila odzive po vsem svetu. Nemški kancler Olaf Scholz je dejal., da je svet izgubil prodorno osebnost in spretnega teologa. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je izpostavila, da je Benedikt XVI. svojim odstopom leta 2013 poslal močno sporočilo, da sebe vidi predvsem kot služabnika Boga in Cerkve. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pohvalil Benediktovo predanost nenasilju in miru.
Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je bila s predsednikom Italije Sergiom Mattarello danes med prvimi obiskovalci v vatikanski baziliki, je Benedikta označila za velikana vere in razuma ter za moža ljubezni do Boga. Slovenska predsednica republike Nataša Pirc Musar je prek tviterja sporočila, da je ob smrti zaslužnega papeža užaloščena. Oglasila sta se tudi ruski predsednik Vladimir Putin in patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril. Izpostavila sta, da je bil Benedikt ugledna verska in državna osebnost ter pomemben zagovornik tradicionalnih krščanskih vrednot.
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je zapisal, da je Benedikt XVI. svojo vlogo učitelja in pastirja izvrstno opravil. Cerkev v Sloveniji je po Sajetovih besedah papežu Benediktu XVI. še posebej hvaležna, ker je leta 2006 ustanovil tri nove škofije, v Celju, Novem mestu in Murski Soboti, mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo in metropolijo. V času njegovega pontifikata je bil nadškof Franc Rode imenovan za kardinala in prefekta vatikanske Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
Rode je pokojnega papeža označil za človeka pravičnosti, enega najbolj bistrih in najbolj zvestih voditeljev katoliške cerkve vseh časov. Prepričan je, da bo Benedikt XVI. nekoč razglašen za svetnika in cerkvenega učitelja.
