Koledar šolskih počitnic je v letošnjem šolskem letu drugačen kot sicer, saj so bile zimske počitnice za šolarje na sporedu prej kot običajno. Razlog za to je bilo planiško svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, na račun prestavljenih počitnic na teden, ko je bil tudi slovenski kulturni praznik, pa bodo šolarji iz zahodnega dela države konec aprila doma dan več, in sicer jim bo k prvomajskim počitnicam, ki se bodo končale 2. maja, pripadel še 26. april.
Od Trsta do Kranjske Gore
Če se je včasih v Trst hodilo predvsem po nakupih, je danes to mesto, ki je od Ljubljane oddaljeno le uro vožnje, privlačno tudi za tiste, ki imajo radi umetnost in kavo. Veliki trg oziroma Piazza Unita, nad katerim bdita občinska palača in stolp z uro, kjer čas odštevata Mihec in Jakec, je menda edini trg v Italiji, ki se odpira na morje. Severno leži kanal Grande, ob njem pa številne kavarne, v katerih je običajno, da domačini svoj espreso popijejo kar stoje za šankom.
Za ljubitelje kulture je tu Muzej Revoltella, galerija moderne umetnosti, pa Slovensko stalno gledališče, ne nazadnje si velja ogledati tudi Narodni dom, ki je bil požgan leta 1920, pred dvema letoma pa ga je italijanska vlada vrnila slovenski narodni skupnosti, in Rižarno, nekdanje taborišče. Nad mestom je grad svetega Justa, pod istoimenskim gričem pa so ostanki rimskega gledališča. V bližini mesta je tudi grad Miramare, nedaleč stran pa Devinski grad z Rilkejevo pešpotjo.
Tudi v Sloveniji praktično v vseh mestih in krajih najdemo naravne in kulturne znamenitosti, ki so vredne vsaj eno-, če ne večdnevnega postanka. Na Vrhniki, denimo, kjer se je rodil Ivan Cankar in se je ustavil Jazon s svojimi Argonavti, nam je na voljo oboje. Lahko se podamo na izvire Ljubljanice, na ogled Starega malna, kjer še lahko srečamo potoške rake, na hrib Sv. Trojica ali stolp na Planini in ne nazadnje na barje. Če smo ljubitelji zgodovine, je tu Drča, spomenik padlim v NOV, rimski zid, pa Bistra – tehniški muzej Slovenije. Kulturniki ne bodo izpustili Cankarjevega spomenika in njegove spominske hiše.
V Idriji je dediščina živega srebra vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, njeno podzemlje pa je mogoče spoznati v tamkajšnjem rudniku. Zgodovino Idrije lahko odkrivamo tudi skozi razstavo Mestnega muzeja Idrija, ki domuje na gradu Gewerkenegg, kjer je nekoč gospodovala rudniška uprava. Mesto je poznano tudi po čipkah in idrijskih žlikrofih, ne nazadnje pa je tam tudi Unescov globalni geopark, ki leži na skoraj tristo kvadratnih kilometrih površine in kjer se lahko podamo na eno od kolesarskih in pohodniških poti, prežetih s številnimi turističnimi znamenitostmi in kulinaričnimi posebnostmi.
Radovljica, kjer domuje Čebelarski muzej, je v zadnjih letih postala prepoznavna tudi po svojem Festivalu čokolade, sicer pa je rojstno mesto dramatika Antona Tomaža Linharta, po katerem se imenuje tudi trg v starem delu mesta. Tu je tudi Radovljiška graščina z muzejem, nasproti pa Šivčeva hiša z galerijo. Kulture željni lahko svoj izlet podaljšajo do bližnjih Begunj, kjer je Muzej Avsenik, okoliški kraji pa nudijo tudi zanimive pohodniške in kolesarske poti.
Če ste mislili, da je Kranjska Gora privlačna le pozimi, se motite. Rojstni kraj Kekca je namreč zanimiv vse dni v letu, pa ne le za gornike, temveč tudi za družine z otroki. Tu je jezero Jasna, ki je zopet zaživelo v zadnjih letih, od tam pa se z avtom lahko podamo tudi do prelaza Vršič ter občudujemo Prisankovo okno in Ajdovsko deklico. Ljubitelji kolesarjenja se lahko podajo na neštete kolesarske poti, ki so proti Ratečam oziroma Italiji ali Gozd Martuljku oziroma Mojstrani tudi nezahtevne. Pohoda željni se lahko odpravijo v dolino Tamar in si mimogrede ogledajo še Planico, v Krnico ali do Martuljških slapov. Tisti, ki jih zanima zgodovina, pa bodo na svoj račun prišli v Liznjekovi domačiji ali Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, od koder ni daleč niti do Peričnika ali Vrat.
Z Goričkega v Piran
Še en raj za kolesarje je gotovo Prekmurje, kjer športno doživetje lahko združimo s kopanjem v termah. V zadnjih letih v Lendavi vabijo tudi z obiskom Vinariuma, stolpa, s katerega pogled seže na ozemlja štirih držav. V prostorih lendavskega gradu domuje ustanova Galerija-Muzej Lendava, v tamkajšnji sinagogi je slovenski muzej holokavsta, v mestu je še muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, v bližnjih Petišovcih pa Naftni muzej belih rudarjev.
Lučaj stran, na drugem bregu reke Mure, leži Prlekija, med njenimi griči pa Jeruzalem. Tudi tukaj se na raziskovanje lahko odpravite s kolesom, a pri tem imejte v mislih, da to ni ravninsko prej omenjeno Prekmurje. Jeruzalem je najvišji vrh v okolišu, ob jasnih dnevih pa pogled od tam seže celo do Blatnega jezera. Kraju naj bi ime nadeli križarji na poti v Sveto deželo. Ob dvorcu Jeruzalem je na ogled botanični vrt, sicer pa obiskovalce vabi tamkajšnja vinska cesta.
Kogar pred glavno poletno turistično sezono vabi morje, bo imel kaj početi tudi v Istri. Če med prvomajskimi počitnicami morje še ne bo pravšnje temperature, da bi zaplavali v njem, so tu na voljo številni bazeni. Za otroke so med drugim primerni obisk piranskega obzidja in tamkajšnji akvarij pa tako Sečoveljske kot Strunjanske soline. Tudi tu bodo na svoj račun prišli ljubitelji kolesarjenja, ki se lahko podajo na pot raziskovanja Parenzane.
Nasploh slovenska Istra ponuja nešteto možnosti za izlet. Od Debelega rtiča do ankaranskega slanega travnika in školjčne sipine. Od historičnega jedra Kopra s Pretorsko palačo in zvonikom, Taverno, trgom Muda z vodnjakom Da Ponte, do njegovega prostranega podeželja, med drugim z vasico Hrastovlje in ogledom cerkvice s fresko Mrtvaškega plesa, pa gradu Socerb in tamkajšnje svete jame. Od arheološkega parka v Izoli do Mesečevega zaliva v Strunjanu. Istrsko zaledje pa ne nazadnje ponuja tudi veliko možnosti za zanimive pohode in obiske kmetij.
