Bogate države so že leta 2009 obljubile, da bodo do leta 2020 revnim državam pomagale zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in se soočiti s posledicami podnebne krize s 100 milijardami dolarjev (dobrih 91 milijard evrov) letne pomoči. Ker obljube niso izpolnile, so izvedenci to razglasili za sramotno obračanje hrbta najrevnejšim državam na svetu, ki najbolj občutijo posledice podnebne krize, čeprav so najmanj krive zanjo.
Sunak spet na udaru kritik
Na vrhunski podnebni konferenci (Cop26), ki je bila leta 2021 v Glasgowu na Škotskem, so bogate države obljubile, da bodo to staro obljubo izpolnile letos, in da bodo letno pomoč do leta 2025 povečale na 117 milijard dolarjev (107 milijard evrov). Zdaj pa kaže, da bo britanska vlada, gostiteljica omenjene konference, prelomila obljubo, ki je bila ena od najvišjih: 11,6 milijarde funtov (13,5 milijarde evrov) do leta 2026. Takrat jo je vodil Boris Johnson, a obljubo je na konferenci sporočil tedanji finančni minister in zdajšnji premier Rishi Sunak. Ta je sprožil val kritik že lani, ko se kot novopečeni premier ni nameraval udeležiti 27. podnebne konference v Šarm El Šejku (Cop27) v Egiptu, domnevno »zaradi depresivnih domačih izzivov«, pa se je po valu kritik premislil.
Konservativna vlada je bila že prej na udaru kritik, ker je Sunakova predhodnica Liz Truss, ko je bila lani na oblasti samo 45 dni, takrat novopečenemu kralju, enemu od okoljevarstvenih pionirjev, v bistvu prepovedala udeležbo na Cop27. Odstopiti je morala še pred konferenco v Šarm el Šejku, pa njen naslednik Sunak ni preklical njene odločitve. Downing Street 10 je že po Sunakovem prihodu na oblast trdil, da sta se vlada še pod Trussovo in kralj »soglasno odločila«, da se ne bo udeležil Cop27 in da to »ni prava priložnost za kraljevi obisk v Egiptu«. Postavlja se vprašanje, ali imajo vladajoči konservativci »problem« s podnebno krizo, kot tudi glede njihovega prepričanja, da je ta resnična grožnja planetu.
Zunanje ministrstvo na beraški palici
Dnevnik Guardian je sedaj Otočanom razkril zaupno sporočilo zunanjega ministrstva ministrom, ki vsebuje razloge, zakaj Britanija ne bo izpolnila obljube o prispevku v globalni sklad za pomoč revnim državam v boju s posledicami globalnega segrevanja. Pa tako se je hvalila s 13,5 milijarde evrov, ki jih je Sunak obljubil kot finančni minister. Kritiki, med njimi tudi nekdanji ministri, so ga obtožili, da je izdal prebivalstvo najbolj ranljivih držav.
V razkritem dokumentu je zunanje ministrstvo napisalo: »Naša zaveza o podvojitvi mednarodnega podnebnega financiranja je iz leta 2019, ko je naša mednarodna pomoč dosegala 0,7 odstotka BDP, in iz časa pred covidom.« Dodaja pa, da bi bilo »doseganje letošnjega roka orjaški izziv zaradi novih pritiskov, vključno s pomočjo Ukrajini« in drugo mednarodno pomočjo. Izračunali naj bi, da bi vlada, če bi do leta 2026 izpolnila obljubo o 13,5 milijarde evrov podnebne pomoči revnim državam, samo zanjo porabila 83 odstotkov proračuna zunanjega ministrstva za pomoč tujini, zato bi morala povoziti druge zaveze o mednarodni pomoči.
