Hasan Nasrala je pohvalil teroristični napad Hamasa na Izrael 7. oktobra in ocenil, da je bila odločitev skrajnega palestinskega gibanja »pogumna« in da »je prišla ob pravem času«. »Dejstvo, da nihče ni vedel zanj, dokazuje, da je ta bitka izključno palestinska,« je dodal. Ocenil je, da Hamasova operacija pomeni novo fazo boja proti Izraelu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odgovornost za vojno na območju Gaze je v celoti pripisal ZDA, Izrael pa je po njegovem mnenju le orodje Washingtona. Poudaril je, da se je Hezbolah pripravljen soočiti z bojnimi ladjami ZDA. »Vaša flota v Sredozemskem morju nas ne straši. Pripravljeni smo se soočiti s floto, s katero nam grozite,« je dejal in opozoril, da ZDA ovirajo prekinitev ognja v Gazi.
Izraelski odziv na napad Hamasa je označil za eno največjih napak, češ da si Izrael zastavlja cilje, ki jih ne bo mogel doseči. Ob tem je poudaril, da izraelskim silam »že cel mesec ni uspelo doseči niti enega vojaškega uspeha«, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Povedal je, da se je Hezbolah v spopade vključil 8. oktobra, le dan po tem, ko je Hamas izvedel napad na Izrael. Ob tem je zatrdil, da se vsakodnevna izmenjava ognja z izraelskimi silami ob libanonski meji morda na prvi pogled zdi skromna, a je vseeno pomembna. Izrael je posvaril pred napadom na Libanon. »Sovražniku, ki bi morda razmišljal o napadu na Libanon ali o preventivni operaciji, sporočamo, da bi bila to največja neumnost njegovega obstoja,« je povedal.
»Kdor želi preprečiti regionalno vojno, mora hitro ustaviti agresijo na Gazo,« je dodal in se zahvalil proiranskim silam v Jemnu in Iraku. Uporniški Hutiji v Jemnu so namreč izvedli več napadov z droni na Izrael, šiitske milice v Iraku pa napadajo ameriške sile v Iraku in Siriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozoril je, da več kot dva milijona ljudi v Gazi že 20 let živi v težkih razmerah. »Kar se je zgodilo, pa je bilo potrebno, da se palestinsko vprašanje ponovno postavi na vrh dnevnega reda v mednarodni skupnosti,« je izjavil. Prepričan je, da bi Izrael s pogajanji lahko rešil talce, ki jih zadržuje Hamas. Prav tako je opozoril na grožnje Izraela na zasedenem Zahodnem bregu in pri tem izpostavil predvsem nove izraelske naselitvene projekte.
Izraelske sile ob meji Libanonom v visoki pripravljenosti
Le nekaj ur pred govorom Nasrale je tiskovni predstavnik izraelske vojske sporočil, da so izraelske sile razporejene blizu meje z Libanonom in da so v visoki pripravljenosti. Na severni meji Izraela z Libanonom je namreč od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize prišlo do pogostega obstreljevanja med Hezbolahom in izraelsko vojsko.
»Včeraj smo izvedli obsežen napad in zadeli več terorističnih celic Hezbolaha kot odgovor na njihovo obstreljevanje, ki je ranilo civiliste. Še naprej se bomo ostro odzivali na vse napade na izraelske civiliste. Na severni meji smo v zelo visoki stopnji pripravljenosti, da se odzovemo na vsak dogodek, danes in v prihodnjih dneh,« je še dodal.
Od začetka najnovejšega oboroženega konflikta med Izraelom in Hamasom je bilo na libanonski strani meje z Izraelom ubitih najmanj 66 ljudi - večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilistov. Izrael medtem poroča o devetih smrtnih žrtvah.
Hezbolah je šiitska organizacija, ki ima znaten vpliv v Libanonu, kjer ima najmočnejše oborožene sile, močnejše od libanonske vojske. Gibanje je v začetku 80. let prejšnjega stoletja ustanovil Iran, da bi se uprl Izraelu, katerega sile so med državljansko vojno zasedle južni del Libanona, poroča britanski BBC.
Hezbolah od leta 1992 sodeluje na volitvah v Libanonu, kjer je postal pomemben politični akter. Njegovo oboroženo krilo je izvedlo vrsto napadov na izraelske in ameriške sile v Libanonu in ko se je Izrael leta 2000 umaknil iz Libanona, si je Hezbolah pripisal zasluge za njegov umik. Po ocenah strokovnjakov je Hezbolah bistveno močnejši od Hamasa. Njegov arzenal naj bi štel okoli 150.000 najrazličnejših raket, ki jih večinoma dobavlja Iran.
Hasan Nasrala je šiitski klerik, ki Hezbolah vodi od leta 1992 in je imel ključno vlogo pri njegovem preoblikovanju v politično in tudi vojaško silo. Z Iranom in njegovim političnim vrhom je tesno povezan že od leta 1981, ko ga je prvi iranski vrhovni voditelj ajatola Homeini imenoval za svojega osebnega predstavnika v Libanonu.
Blinken poudaril pravico Izraela do obrambe, a pozval k zaščiti civilistov
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Tel Avivu izrazil solidarnost z Izraelom in ponovno poudaril njegovo pravico do samoobrambe po napadih Hamasa, pri čemer je po njegovem potrebno storiti vse za zaščito civilistov, poroča britanski BBC.
»Trdno stojimo ob strani Izraela, ki ima pravico in dolžnost, da se brani in zagotovi, da se dogodki 7. oktobra nikoli ne ponovijo,« je dejal Blinkenpo srečanju z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom. Kot je še opozoril, je hkrati »pomembno, kako Izrael to počne«, pri čemer je pomembno storiti vse, da bi zaščitili civiliste, »ujete v navzkrižnem ognju«.
V skoraj enomesečnem obleganju in obstreljevanju Gaze je po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v palestinski enklavi bilo ubitih 9257 ljudi, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Krepijo se tudi spopadi na tem območju, kjer so izraelske sile obkolile mesto Gaza.
Izraelski predsednik Hercog je dejal, da so v skladu s pravili humanitarnega in mednarodnega prava prebivalce območja Gaze opozorili pred raketnimi napadi, ki jih Izrael izvaja v odgovor na napade skrajnega palestinskega gibanja na izraelsko ozemlje.
Blinken je zagotovil, da so odločeni narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi talce, ki jih je zajel Hamas, med katerimi so tako Izraelci, Američani in drugi tuji državljani, pripeljali varno nazaj k svojim družinam, dodaja BBC.
Blinken se je v Tel Avivu danes sešel tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Ameriški državni sekretar je danes začel svojo drugo bližnjevzhodno turnejo od začetka vojne med Izraelom in Hamasom. Po Izraelu bo obiskal še sosednjo Jordanijo. Blinken je regijo obiskal že nekaj dni po Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra, na katerega je Izrael odgovoril s povračilnimi napadi na območje Gaze.
Iz Gaze nad Izrael znova poletele rakete
Po približno dvanajsturnem premoru so bili danes z območja Gaze znova izvedeni raketni napadi na Izrael. Poročil o žrtvah in škodi za zdaj ni. Medtem se na petih lokacijah v mestu Gaza in na severu te palestinske enklave nadaljujejo kopenski spopadi med izraelsko vojsko in gibanjem Hamas, poroča britanski BBC.
Opozorilne sirene za raketni napad so se oglasile v večinoma že evakuiranem kraju Kisufim blizu meje med izraelskim ozemljem in Gazo. Za zdaj še ni jasno, ali za izstrelitvijo stoji Hamas. Po podatkih izraelske vojske je sicer nad Izrael od začetka zadnjih sovražnosti poletelo več kot 8000 raket, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelska vojska se proti borcem Hamasa bojuje iz zraka, morja in po kopnem. Z zračnimi napadi, zlasti v okolici bolnišnice Al Kuds, v katero se je zateklo okoli 14.000 ljudi, je nadaljevala tudi v noči na danes. Hamas je medtem v četrtek sporočil, da se proti izraelski vojski bojuje predvsem s protitankovskimi izstrelki. Izraelske sile sicer nadzorujejo obe glavni cesti v enklavi - glavni izhod na severu in obalno cesto, zaradi česar je izhod iz območja otežen.
Po podatkih Izraela je bilo v napadu Hamasa 7. oktobra, ki je sprožil izraelske povračilne napade, ubitih 1400 Izraelcev, od tega nekaj več kot 300 vojakov. Poleg tega je gibanje takrat za talce zajelo najmanj 242 ljudi.
Izraelska vojska je kopensko ofenzivo na Gazo začela minuli konec tedna, potem ko jo je med raketnimi napadi na območje napovedovala že nekaj časa. Izraelski napadi so v enklavi terjali več kot 9000 življenj, vključno z najmanj 3700 otroki. V kopenskih spopadih pa je bilo po podatkih Izraela ubitih najmanj 18 izraelskih vojakov.
Netanjahu je sicer v četrtek dejal, da je izraelska kopenska operacija trenutno »na vrhuncu«, vojska pa da dosega »impresivne uspehe« na bojišču.
V operacijah izraelske vojske na Zahodnem bregu ubitih več Palestincev
V vojaških operacijah izraelskih sil na Zahodnem bregu je bilo ubitih osem Palestincev, je danes sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje v Ramali. Po navedbah izraelske vojske so njene sile na Zahodnem bregu, kjer se razmere po napadih Hamasa na Izrael zaostrujejo, izvajale operacije proti temu skrajnemu palestinskemu gibanju. Po navedbah palestinskih oblasti je bilo pet Palestincev ponoči ubitih v begunskem taborišču Dženin, ki velja za trdnjavo oboroženih skupin in je pogosta tarča izraelskih vojaških operacij.
Izraelska vojska je medtem danes sporočila, da je bilo v zračnem napadu na tamkajšnjo »oboroženo celico« ponoči ubitih »več napadalcev«, ki so streljali in metali eksplozivne naprave na izraelske vojake in mejno policijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vojska je ob tem še navedla, da njene sile izvajajo operacije proti Hamasu po vsem Zahodnem bregu, med drugim v Dženinu in Nablusu.
Še dva Palestinca sta bila ubita v Hebronu med izraelsko vojaško operacijo v bližnjem begunskem taborišču, en Palestinec pa v vasi Kalandija, navedbe palestinskega zdravstvenega ministrstva povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Razmere na Zahodnem bregu so se po več mesecih napetosti še dodatno zaostrile od začetka vojne med Izraelom in Hamasom, ki je 7. oktobra z območja Gaze izvedel silovite napade na izraelsko ozemlje. V njih je bilo po izraelskih podatkih ubitih 1400 ljudi.
Po podatkih izraelskih sil so od takrat na Zahodnem bregu aretirali 1260 osumljencev, vključno s 760 osebami, ki naj bi bile povezane s Hamasom, ki ga ZDA in EU uvrščajo med teroristične organizacije.
Izrael namerava prekiniti vse stike z Gazo
Izrael bo prekinil vse stike z Gazo in v enklavo vrnil palestinske delavce, ki delajo v Izraelu, je pozno v četrtek, skoraj štiri tedne po začetku obleganja Gaze, sporočila izraelska vlada. Danes so nato organi na meji med Gazo in Izraelom potrdili, da se je na tisoče delavcev že zgrnilo nazaj v enklavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Izrael prekinja vse stike z Gazo. Palestinskih delavcev iz Gaze ne bo več,« so sporočili iz izraelskega varnostnega kabineta, enako pa je v objavi na družbenem omrežju X zapisal tudi urad premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem so napovedali, da bodo vse palestinske delavce, ki so bili na dan napada gibanja Hamas na ozemlju Izraela, vrnili v Gazo.
Po podatkih izraelskega organa, pristojnega za palestinske civilne zadeve (COGAT), so izraelske oblasti pred izbruhom spopadov izdale delovna dovoljenja za okoli 18.500 ljudi iz enklave. Koliko teh je bilo v času napada v Izraelu, sicer ni jasno. Kot so še dodali v kabinetu, so se pristojni v Tel Avivu odločili tudi, da bodo vsa sredstva, namenjena Gazi, odšteli od sredstev palestinske uprave na Zahodnem bregu, poroča britanski BBC.
Izrael v imenu palestinske uprave na zasedenem Zahodnem bregu pobira davke in carine. Vsak mesec nato oblastem na Zahodnem bregu nakaže okoli 160 milijonov ameriških dolarjev. Ta izplačila so sicer po ponedeljkovi odločitvi Izraela o začasni zamrznitvi palestinskih sredstev pod vprašajem.
Danes so nato organi na meji med Gazo in Izraelom sporočili, da se je v enklavo že vrnilo na tisoče delavcev. Tudi posnetki AFP so pokazali skupine delavcev, ki so prišli na mejni prehod Karem Abu Salem na jugu Gaze, ki ga običajno uporabljajo le za blago.
ZN zaskrbljeni zaradi vračanja palestinskih delavcev v Gazo
Združeni narodi so danes izrazili zaskrbljenost zaradi vračanja palestinskih delavcev iz Izraela v Gazo. Opozarjajo, da se bodo ti sedaj morali soočiti z nevarnostmi vojne, nekateri pa verjetno več nimajo niti domov, kamor bi se lahko vrnili. ZN so ob tem še izrazili skrb nad dosedanjimi pravno neutemeljenimi pridržanji teh delavcev.
»Delavci morda nimajo domov, kamor bi se lahko vrnili, in se soočajo z resnimi nevarnostmi zaradi nenehnih vojaških spopadov na tem ozemlju,« je na novinarski konferenci v Ženevi povedala tiskovna predstavnica urada ZN za človekove pravice (OHCHR) Elizabeth Throssell.
Pojasnila je, da so med tistimi, ki jih Izrael vrača v Gazo, večinoma palestinski delavci in pacienti, ki so bili pridržani po napadu palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra. »Zelo nas skrbi tudi to, da je bilo po tem, ko je Izrael preklical njihova delovna dovoljenja, v vojaških objektih brez prave pravne podlage pridržanih najmanj 4000 palestinskih delavcev in pacientov,« je še dodala.
Po podatkih izraelskega organa, pristojnega za palestinske civilne zadeve (COGAT), so izraelske oblasti pred izbruhom spopadov izdale delovna dovoljenja za okoli 18.500 ljudi iz enklave. Koliko teh je bilo v času napada v Izraelu, ni jasno.
Pred začetkom spopadov je sicer na stotine, včasih tudi na tisoče, delavcev dnevno iz Gaze vstopalo v Izrael. Po napadu Hamasa so bili številni delavci ujeti v Izraelu in se niso mogli vrniti v Gazo. Nekatere organizacije za človekove pravice so se nato pritožile na sodišče v Izraelu in opozorile, da je zadrževanje delavcev nezakonito.
Izraelske oblasti so v četrtek sporočile, da bodo prekinile vse stike z Gazo in v oblegano enklavo danes začele vračati Palestince. Okoli 3200 naj bi jih že odpeljali na enega od mejnih prehodov na jugu Gaze. Organizacije za človekove pravice pa sedaj opozarjajo, da vračanje delavcev za mnoge pomeni smrtno obsodbo, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Svojci žrtev napada Hamasa na Izrael na ICC vložili tožbo zaradi vojnih zločinov
Družine devetih žrtev napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra so danes na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu vložile tožbo proti Hamasu zaradi suma vojnih zločinov, je sporočil njihov odvetnik. Dodal je, da od ICC zahtevajo pregon Hamasa tudi zaradi genocida in da izda nalog za prijetje njegovih voditeljev.
Po podatkih Izraela je bilo v napadu Hamasa 7. oktobra, ki je sprožil izraelske povračilne napade in zdaj že štiritedensko obleganje območja Gaze, ubitih 1400 Izraelcev. Poleg tega je gibanje takrat za talce zajelo najmanj 242 ljudi.
»Tožba se nanaša na žrtve, ki so bile vse civilisti,« je dejal odvetnik svojcev Francois Zimeray. Dodal je, da se je več žrtev udeležilo festivala elektronske glasbe, ki je potekal blizu meje med Izraelom in Gazo. Tja so po vdoru v Izrael vpadli borci Hamasa in ubili številne udeležence ter jih več zajeli za talce.
»V tožbi je navedeno, da teroristi Hamasa ne zanikajo storjenih zločinov, ki so jih izčrpno dokumentirali in predvajali, in da zato dejstev ni mogoče izpodbijati,« je dejal Zimeray in pojasnil, da je po posvetovanju s pravno ekipo ugotovil, da je obtožba genocida "pravno ustrezna".
ZN pozivajo k 1,2 milijarde dolarjev pomoči za Gazo in Zahodni breg
Združeni narodi so danes pozvali k nujni pomoči prebivalcem na območju Gaze in Zahodnem bregu. Ocenjujejo, da bodo potrebe po pomoči za približno 2,7 milijona ljudi znašale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (1,13 milijarde evrov) do konca tega leta.
Združeni narodi ocenjujejo, da bodo potrebe po pomoči približno 2,2 milijona prebivalcev Gaze in 500.000 na zasedenem Zahodnem bregu znašale 1,2 milijarde dolarjev do konca leta 2023, je sporočil Urad za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).
»Prvotni poziv, objavljen 12. oktobra, je prosil za 294 milijonov dolarjev (okoli 276 milijonov evrov) za podporo skoraj 1,3 milijona ljudi. Razmere so se od takrat močno poslabšale,« so opozorili pri OCHA. Poziv k pomoči donatorjev, podrobnosti katerega bo OCHA objavil v prihodnjih dneh, naj bi vseboval »potrebe po hrani, vodi, zdravstveni oskrbi, zatočiščih in drugih prednostnih nalogah po množičnem bombardiranju na območju Gaze«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Razmere v tej palestinski enklavi, ki je pod izraelsko blokado in skoraj povsem odrezana od humanitarne pomoči, so se v zadnjih tednih močno poslabšale, pomoč vanjo pa prihaja le počasi in v omejenem obsegu. Razmere so zaostrene tudi na Zahodnem bregu, kjer se krepijo racije izraelskih varnostnih sil in napadi judovskih priseljencev na lokalne Palestince.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja še zlasti na katastrofalne razmere v bolnišnicah v Gazi, ki jim primanjkuje goriva in potrebnih medicinskih pripomočkov. Ministrstvo za zdravje v Gazi je v četrtek sporočilo, da 16 od 35 bolnišnic na območju zaradi pomanjkanja goriva ne more več zdraviti bolnikov, preostale pa lahko zagotavljajo le zelo omejeno oskrbo. Gorivo je namreč nujno potrebno za delovanje generatorjev, ki bolnišnicam zagotavljajo elektriko.
