Simbol ukrajinskega kljubovanja
Irina Bilocerkovec je večkrat poskušala zapustiti svoj dom v Kijevu, odkar so pred dvema letoma začele padati ruske bombe na Ukrajino, a uspelo ji je šele 26. februarja 2022. S svojimi tremi otroki – takrat desetletnim Davidom, petletnim Danom in najmlajšim, enoletnim Dorianom – se je odpravila v Zahodno Ukrajino, regijo, ki se je takrat še niso dotaknili boji. Že po nekaj minutah vožnje po ulicah Kijeva so zaslišali močan pok. Irina je z grozo kmalu ugotovila, da je njen avto ruska tarča. Ni jim uspelo pobegniti, saj so kmalu zatem avto prerešetali streli, Irino pa je krogla zadela v glavo. Z zadnjimi močmi ji je še uspelo ustaviti avto, pogledala je prestrašene otroke in jim rekla: »Na svidenje.« Potem se je onesvestila. Naslednjega dne se je zbudila v bolnišnici in prve besede, ki jih je spregovorila, so bile: »Kaj je z mojimi otroki?« Zdravnik ji je povedal, da so otroci v redu, sicer pa da je izgubila oko in da ima hudo poškodbo glave in iznakažen del obraza. Ni bil prepričan, da bo preživela. Pet dni so ji dajali močne protibolečinske tablete, nato pa so jo s pomočjo družine prepeljali v bolnišnico v Düsseldorfu v Nemčiji, kjer je med zdravljenjem prestala deseturno zahtevno operacijo, s katero so ji iz lobanje odstranili drobce nabojev. Dobila je številne brazgotine, glava ji je otekla, njen obraz sprva ni bil prepoznaven. Irina še vedno vztraja v Kijevu, čeprav je priznala, da je utrujena od stalnega bežanja v podzemne bunkerje. A to pogumne ukrajinske mame ni zlomilo, nekdanja manekenka spet dela kot manekenka, zato seveda ne preseneča, da je eden od simbolov ukrajinskega kljubovanja.