Podpirate gradnjo sežigalnice odpadkov v Mestni občini Ljubljana (MOL)?
Ne. Projekt je načrtovan netransparentno in je škodljiv za okolje in zdravje. Nevarne snovi se ob sežigu sproščajo v zrak, zemljo in vodo ter povzročajo bolezni. Sežigalnice problema odpadkov ne rešujejo, temveč ga povečujejo. Začaran krog dobičkonosne proizvodnje odpadkov, ki jo spremlja prav tako dobičkonosno kurjenje, je mogoče prekiniti le z zaustavitvijo proizvodnje in uporabe plastike, ki je ni mogoče reciklirati, ter z vključitvijo preostale plastike v krog ponovne uporabe in reciklaže.
Podpirate začasno sežiganje ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski?
Ne. Svojih komunalnih odpadkov ne moremo kar izvažati drugam, saj to izkazuje povsem neprimerno simbolno sporočilo, da so odpadki nepomembna težava, ki jo lahko brez negativnih posledic na okolje in zdravje preložimo na neko drugo državo oziroma neko drugo skupnost. Kot omenjeno, sežigalnice problema odpadkov ne rešujejo, temveč ga povečujejo.
Podpirate gradnjo kanalizacijskega kanala C0?
Ne. Z okoljskega vidika je izboljševanje odvajanja odpadnih vod pomembno. Vendar gradnja kanala C0 poteka prek vodonosnika, ki Ljubljano oskrbuje s pitno vodo. Pred začetkom izvajanja del ni bila izvedena presoja vplivov na okolje, na podlagi katere bi lahko presojali ustreznost projekta. Danes smo postavljeni pred izvršena dejstva. Gradnja kanala je skoraj zaključena, gradbeno dovoljenje za zadnji del je razveljavljeno. Situacijo je treba razrešiti v dobro javnega interesa zaščite čiste pitne vode.
Bi se zavezali v prvem letu svojega županskega mandata pripraviti strategijo in akcijski načrt za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Katere ključne ukrepe bi vključili?
Da. Izdelava investicijske strategije in programa za opustitev fosilnih energentov in trajnostno mobilnost, prehod na obnovljive vire energije, sončne elektrarne na strehah javnih stavb, skupnostne sončne elektrarne, ozelenjevanje mesta, zaščita zelenih površin in dreves, spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, celostno načrtovanje in ureditev kolesarskih poti, kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno načrtovanje mestnega javnega železniškega prometa, zagotovitev večje frekventnosti in cenovne dostopnosti javnega avtobusnega prometa.
Podpirate ureditev zmogljivih mestnih avtobusnih linij - Zmaj, ki ga je pripravila Koalicija za trajnostno prometno politiko?
Deloma. Tako imenovani Zmaj deluje po principu sistema BRT (bus rapid system), ki vključuje nekatere prednosti tirne ureditve potniškega prometa v mestu (relativna ločenost od drugih oblik prometa, otočni peroni…), a hkrati ohranja večino slabosti avtobusov (vožnja po cestah, zanašanje…). Po našem mnenju je ideja sicer dobro zasnovana in bi vsekakor izboljšala stanje javnega potniškega prometa v Ljubljani, a bi bil projekt lahko ambicioznejši in predlagal takojšnji zagon projekta ponovne uvedbe tramvaja.
Podpirate širitev obvoznice in vpadnic v Ljubljano?
Ne. Reševanje zastojev z gradnjo dodatne cestne infrastrukture je začasna rešitev, že srednjeročno pa pomeni več zastojev in višje zunanje stroške. Avtomobilski promet je eden najhujših onesnaževalcev ozračja in povzročiteljev podnebnih sprememb, zato je treba sredstva usmeriti v nadgradnjo in posodobitev železniške infrastrukture (mestne in primestne) in z vrsto ukrepov ljudi spodbuditi, da uporabljajo javni potniški promet in druge oblike trajnostne mobilnosti (kolesarjenje, hoja).
Bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinili za motorni promet in jih namenili kolesarjem in pešcem?
Da. Promet z avtomobili je v mestu treba zmanjševati, ne pa ga dodatno spodbujati z gradnjo novih in novih parkirnih hiš, parkirišč in širitvijo vpadnic in cest. Prioriteta mora biti trajnostna mobilnost, zato je treba zgraditi ustrezno infrastrukturo za kolesarje in pešce. Zaradi varnosti kolesarjev in pešcev je treba povezati kolesarske steze, pasove in poti v celovit sistem in s tem zagotoviti, da kolesarjem ne bo treba voziti po vozliščih ali pločnikih.
Bi zgradili parkirno hišo pod osrednjo tržnico?
Ne. S tem, ko se gradijo garažne hiše v strogem mestnem jedru, se v center mesta privablja še več avtomobilov. V skladu s pozitivnim trendom zapiranja mestnega jedra za promet in posledičnim zmanjšanjem prometa in onesnaževanja v središču mesta je gradnja novih garažnih hiš povsem nesmiselna. V Levici se zavzemamo za omejevanje števila parkirnih mest v središču mesta in za spodbujanje trajnostne mobilnosti (javni potniški promet, kolesarjenje…).
Podpirate uvedbo posebnih štipendij ali drugih finančnih spodbud, da bi privabili dodatne zdravnike družinske medicine, ginekologije, pediatrije in zobozdravnikov v Zdravstveni dom Ljubljana?
Da. Pomanjkanje osebnih zdravnikov, zobozdravnikov, pediatrov in ginekologov je akutno, vse več ljudi ostaja brez osnovnih zdravstvenih storitev. 18.000 žensk v Ljubljani nima svojega ginekologa! Zdravniki odhajajo v zasebni sektor in ta val privatizacije zdravstva (tudi pod pretvezo koncesij) je treba ustaviti. Štipendije so dober ukrep, a pod pogojem, da zdravniki vsaj enako obdobje, kot so prejemali štipendijo (raje več), ostanejo v javni zdravstveni mreži.
Bi povečali sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva otrok?
Da. Vse več zaposlenih si zaradi nizkih dohodkov in krize, v kateri smo se znašli (inflacija, energetska in prehranska kriza) ne more privoščiti, da bi v času šolskih počitnic otroke pošiljali na plačljive organizirane počitnice na morje ali kam drugam, denarja za varstvo pa nimajo. Zato jim je treba pomagati s subvencioniranim varstvom otrok v okviru tako javnih kot tudi drugih zavodov, ki jim ponujajo ustvarjalno in kakovostno preživljanje počitnic.
Bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. Občina mora voditi aktivno zemljiško politiko, usmerjeno v zadovoljevanje potreb prebivalcev po družbeni infrastrukturi in javnih najemnih stanovanjih. V ta sklop sodi tudi kupovanje primernih zemljišč, ponovna uporaba degradiranih zemljišč in prenehanje prodaje primernih zemljišč zasebnim vlagateljem, ki gradijo draga, luksuzna stanovanja za elite v središču mesta ali na prestižnih lokacijah. Občina mora dati prednost ljudem in ne kapitalu!
Bi letno namenili fiksni delež proračuna občine gradnji neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. Sredstva za Javni stanovanjski sklad MOL bi povečali na pet odstotkov celotnega proračuna MOL, kar bi glede na trenutno situacijo pomenilo okoli 20 milijonov evrov. Skupaj z drugimi prihodki JSS MOL in možnostjo zadolževanja bi tako lahko dejansko zagnali gradnjo javnih najemnih stanovanj v Ljubljani. Naš cilj je povečanje fonda JSS MOL na 5 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda v Ljubljani do leta 2030, kar bi danes pomenilo 6.500 stanovanj, ob dodatni gradnji pa 7.000 stanovanj.
Podpirate avtonomne cone?
Da. Žal se prostori za alternativne in avtonomne družbenopolitične, umetniške, socialne in glasbene prakse še naprej krčijo. Spomnimo se rušenja Avtonomne tovarne Rog s strani župana Jankovića (s ciljem higienizacije, gentrifikacije in turistifikacije središča Ljubljane). Avtonomne cone mesto bogatijo. Ti prostori vznikajo iz potreb ljudi, tam se oblikuje skupnost na temeljih solidarnosti, tam se odpirajo pomembna družbena vprašanja in se ostri kritična misel ter alternativna ustvarjalnost.
Bi prekinili družbeno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in Elektrončkom Jožeta Pečečnika za projekt Bežigrajski športni park? Kako bi rešili problem Plečnikovega stadiona?
Da. Ob propadanju spomenik ogroža gradbeni projekt Bežigrajski športni park, čigar izvedba bo uničila kulturni spomenik državnega pomena. Megalomanska novogradnja od izvorne Plečnikove arhitekture ne bi ohranila skoraj ničesar, prinesla pa bi spremembo namembnosti in onemogočila dostopnost v javno korist. MOL naj odkupi Plečnikov stadion, vlada naj ga obnovi in zaščiti spomenik z upoštevanjem sodobnih standardov varovanja in zaščite spomenikov. Omogoči naj se revitalizacijo objekta in njegova uporaba v korist javnosti.
Bi omejili gradnjo novih nakupovalnih središč?
Da. Nakupovalnih središč je dovolj. Namesto spodbujanja potrošništva naj se MOL raje usmeri v izgradnjo družbene infrastrukture v vseh četrtnih skupnostih (kulturni domovi in tako naprej) in javnih najemnih stanovanj. Nakupovalna središča se pogosto gradijo na zemljiščih, ki so bila prehodno namenjena kmetijstvu - tovrstna zemljišča je treba zaščititi in ohranjati, ne pa jih namenjati za nove nakupovalne površine.
Bi omejili širjenje turističnih nastanitvenih kapacitet (prepoved gradnje novih hotelov, prepoved Airbnb)?
Da. Turizem je lahko koristen za prebivalke in prebivalce, če krepi in podpira kulturne in družbene vsebine, a v Ljubljani danes meji na množičnost. Javni prostor v družbenem smislu se je v veliki meri skrčil, posledica množičnega turizma pa je gentrifikacija in komercializacija javnega prostora. Zavzemamo se za regulacijo kratkoročnega oddajanja po vzoru drugih evropskih in svetovnih mest. Namesto hotelov naj se gradijo javna najemna neprofitna stanovanja.
Bi omejili širjenje oziroma celo zmanjšali površine, namenjene gostinskim vrtovom?
Da. Gostinski vrtovi in druge komercialne površine se zajedajo v javni prostor, na trge, pločnike… Tako se krčijo javne površine za pešce, kolesarje, urbano pohištvo (klopi) in tako naprej. Javne površine je treba vrniti ljudem, ki v mestu prebivamo ali v njem delamo.
Podpirate omejitev županskega mandata? Če da, na koliko let?
Da. V Levici zagovarjamo omejitev mandata županov na največ dva mandata. Dolgoletni mandati prinašajo številne nevarnosti: od povečanega potenciala za razmah korupcije in klientelizma do zmanjšanja demokratičnosti in transparentnosti pri upravljanju mesta. Prav primer Ljubljane kaže, da o mestu in njegovem razvoju že leta odloča ozka mestna elita, zbrana okrog dolgoletnega župana, kar znižuje kvaliteto bivanja prebivalcev.
Bi uvedli participativni proračun?
Da. Participativni proračun je ključni del neposredne demokracije, saj prebivalcem omogoča, da neposredno odločajo o razporeditvi javnih sredstev. Prav oni namreč najbolje vedo, kako izboljšati življenje v občini, zato bi se z izvedbo na demokratičen način oblikovanih in izbranih projektov dvignila kvaliteta življenja v mestu. Takšen način financiranja krepi tudi duh skupnosti, solidarnosti in vključenosti v javno življenje ter povečuje transparentnost porabe javnih sredstev.
Bi na Žalah uredili pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev?
Ne. Vse žrtve potrebujejo dostojen pokop. Država je za pokop žrtev iz množičnih grobov določila Maribor in za ta namen tudi uredila pokopališča, kjer naj bodo žrtve dostojno pokopane. A to ne pomeni, da je treba pozabiti, kdo je bil kdo v času okupacije naše države. Desnica želi revidirati zgodovino in izumiti mitologijo za rehabilitacijo fašizma v 21. stoletju. Pri tem ne bom sodelovala. Ljudje danes med seboj nismo skregani, namerno nas razdvaja politika.
