Avstrijska vojska bo prejela dodatna sredstva in bo lahko šla v nove nabave potrebnega orožja in opreme, zato se po besedah obrambne ministrice Tanner postavlja vprašanje, ali ne bi z dodatnimi proračunskimi sredstvi povečali tudi števila lovcev prestreznikov, ki jih ima država na voljo.
Na vprašanje, ali to pomeni, da ne bo ostalo le pri 15 eurofighterjih, ki jih trenutno ima na voljo avstrijska vojska, je Tanner odgovorila pritrdilno in dodala, da se to sedaj preverja. Vendar pa naj bi v prvem koraku, kot je bilo že večkrat napovedano, vložili 1,6 milijarde evrov med drugim v zmogljivosti obstoječih eurofighterjev, je pojasnila v pogovoru za ponedeljkovo izdajo Oberösterreichische Nachrichte, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
V Avstriji se medtem krepijo pozivi k razpravi o novi usmeritvi avstrijske varnostne politike, ki v luči vojne v Ukrajini odpira tudi vprašanje avstrijske nevtralnosti.
Številni strokovnjaki, politiki in javne osebnosti so nedavno v odprtem pismu opozorili, da se zanemarjajo pomembna vprašanja o prihodnosti Avstrije in mednarodnega reda. V pismu so kritizirali "iluzijo (...), da lahko Avstrija ostane takšna, kot je, se ne vmeša v to in preživi z malo več denarja za zvezno vojsko".
Čeprav »neuvrščeni prijateljici Švedska in Finska« zdaj vstopata v Nato in sosednji državi Nemčija in Češka, ki sta bili v preteklosti podobno previdni do Rusije, pošiljata v Ukrajino orožje, vredno več milijard, se Avstrija še naprej obnaša, »kot da bi svet obstal 23. februarja 2022«, so še zapisali v pismu, katerega vsebino povzema APA.
Med 90 podpisniki so po poročanju medijev evropski poslanec Othmar Karas, nekdanji obrambni minister Herbert Scheibner ter mnogi diplomati, poslanci, podjetniki, novinarji in tudi pisatelji.
Že maja lani je 40 strokovnjakov in drugih osebnosti na avstrijsko vlado naslovilo odprto pismo. V njem so zahtevali »resno in odprto razpravo o avstrijski zunanji, varnostni in obrambni politični prihodnosti ter sprejetju nove varnostne doktrine, ki upošteva spremenjene okoliščine«.
Pred dnevi pa so na vlado na Dunaju naslovili novo odprto pismo, saj, kot ugotavljajo, nobeden od njihovih predlogov ni bil uresničen.
Avstrijo k nevtralnosti zavezujeta avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in ustava, ki prepoveduje vstop v vojaška zavezništva in ureditev tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju.
Avstrija je imela v preteklih letih dokaj prijateljske odnose z Rusijo. Aprila lani je avstrijski kancler Karl Nehammer kot prvi voditelj kake države članice EU po začetku vojne v Ukrajini obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina v Moskvi v poskusu končanja vojne, a je bil njegov obisk deležen ostrih kritik.
Obrambna ministrica Tanner je sicer v nedavnem pogovoru za bruseljski spletni portal Euractiv poudarila, da »čeprav smo vojaško nevtralni v skladu z našo ustavo in pravnimi predpisi, zagotovo nismo politično nevtralni, ko gre za Ukrajino«.
