Leto v Rusiji se končuje tako, kot se je začelo: z nepojasnjeno ali vsaj sumljivo smrtjo vplivnega ruskega poslovneža, politika oziroma člana obrambnega establišmenta. Zadnji od skupno 22 takšnih letošnjih primerov – mnogi naj bi padli z oken hotelov – so 69-letni Aleksej Maslov, nekdanji poveljnik ruskih kopenskih sil in potem stalni predstavnik Rusije pri zvezi Nato, 65-letni ruski bogataš iz mesnopredelovalne industrije Pavel Antov in 66-letni generalni direktor Admiralske ladjedelnice Aleksander Buzakov, ki je izdelovala tudi nejedrske podmornice.
Val špekulacij
Vseh sumljivih smrti med ruskimi vplivneži je bilo decembra kar pet. To je skupaj s septembrom največ v enem mesecu. Začelo se je konec januarja z domnevnim samomorom 60-letnega Leonida Šulmana, vodjo prometnega oddelka pri Gazprom Investu, ki za glavnega ruskega dobavitelja zemeljskega plina izvaja investicijske projekte.
Ko je Šulman umrl, se v javnosti še ni špekuliralo o morebitnem drugačnem ozadju. Toda ko so se začele vrstiti nepojasnjene smrti vplivnežev, od katerih so mnogi kritizirali rusko agresijo na Ukrajino, so se začela pojavljati ugibanja, ali za dogodki, ki so bili pogosto videti kot samomor ali nesrečen padec z okna hotelske ali bolnišnične sobe, stoji dolga roka Putinovega režima in maščevanje nezvestim bogatašem. Pojavljajo se tudi ocene, da smrti vsaj nekaterih niso povezane s Kremljem, temveč so posledica težke situacije v posameznih gospodarskih branžah. Spet drugi v dogajanju vidijo tudi tujo roko.
Ruski poslovneži niso umirali samo v domovini, ampak se jim je nesrečni padec z okna ali nenadna usodna zdravstvena težava zgodila tudi v tujini. Med dvaindvajsetimi smrtnimi žrtvami jih je bilo več del poslovnega sistema Gazprom. Podjetje se je, tako kot tudi vodilni v Lukoilu, marca zavzelo za hiter konec vojne v Ukrajini. Aleksander Tjulakov, vodja Gazpromovega centra za poravnave, naj bi tako še isti mesec storil samomor. Našli so ga obešenega, podobno kot še nekatere od omenjene dvaindvajseterice. Denimo ruskega tajkuna Mihaila Watforda Tolstošeja, ki je obogatel s plinskimi posli. Našli so ga na njegovem domu v Veliki Britaniji. V Franciji je v helikopterski nesreči – vreme za polet je bilo sicer ugodno – umrl ruski bogataš Vječeslav Taran, ki naj bi bil povezan z eno od ruskih obveščevalnih služb in zanjo preko kriptoposlov pral denar.
Šest jih je usodno padlo z okna, klifa ali po stopnišču
Aprila naj bi si sodil Sergej Protosenja, 55-letni nekdanji direktor vodilnega ruskega proizvajalca utekočinjenega zemeljskega plina Novatek s 400 milijoni evrov pod palcem. Obešenega so našli v njegovem počitniškem stanovanju v španskem letovišču Lloret de Mar, kjer naj bi pred tem po domnevah lokalne policije zabodel ženo in hčerko. V njegovem podjetju uradni razlagi, da je šlo za umor in samomor, niso verjeli, ne verjame ji niti njegov sin Fedor. Avgusta naj bi samomor v svoji hiši storil ruski multimilijonar Jurij Voronov. Direktorja logističnega podjetja, ki je povezano z Gazpromom, so našli s prestreljeno glavo v bazenu njegove hiše v Sankt Peterburgu.
Šest ruskih vplivnežev je v zadnjem letu umrlo zaradi padcev s klifa, okna ali po stopnišču. Med pohodništvom v Sočiju je v globine pečine strmoglavil 37-letni Andrej Krukovski, direktor enega od smučišč, ki jih poseduje Gazprom. Domnevno nesrečno nagibanje skozi okno je bilo usodno za vodjo uprave Lukoila Ravila Maganova, ki je hitro po začetku vojne pozival k njenemu koncu, veljal pa je tudi za kritika Putina. Sedeminšestdesetletni Maganov je v začetku septembra padel iz šestega nadstropja sobe v bolnišnici v Moskvi, kjer se je zdravil zaradi srčne kapi.
