Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf iz Ljubljane. Diplomiral je iz fotografije na VIST – Oddelku za fotografijo (2017) in magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2021). Bil je finalist izborov Balkan Photo Award (2017), Malta International Photo Award (2018), Brussels Street Photography Festival (2019) in natečaja Drugačni svetovi (2020). Je večkratni nagrajenec natečaja Rovinj Photodays (2018, 2020).

V letu 2020 je prejel nagrado za najboljšo fotografijo glasbenega dogodka na Festivalu Tresk. V letu 2021 je bil nominiran za Leica Oscar Barnack Newcomer Award, revija GUP Magazine pa ga je na izboru Fresh Eyes uvrstila med najperspektivnejše evropske fotografe.

»Kje je after?« 

»Pomembno se mi zdi, da ne pozabimo, v kakšnem obdobju smo živeli in kaj se je dogajalo. Pomembno je tudi, da je razstava v Mestni hiši, ker je bila Ljubljana zelo povezana s protesti, zelo pogosto na negativen način, denimo ko je bila preplavljena s solzilcem. Na nesmisle nasilja je treba nenehno opozarjat, pri tem pa se mi zdi prav tudi, da ljudje izrazijo svoje mnenje. Zato sem dodal tudi fotografijo z nedavnega shoda v podporo Palestini, ki je edina iz letošnjega leta,« je o razstavi povedal njen avtor.

»Nedavno obdobje pandemije bo vsekakor odzvanjalo v zgodovinskih pregledih in ga velja temeljito preučiti in zabeležiti. Neubauerjeve fotografije protestov so takoj po prvih objavah na družbenih omrežjih pustile velik vtis in vzbudile pozornost. Ne le zaradi pronicljive vsebine, drznih eksperimentalnih kadriranj, temveč tudi zaradi specifične osebne vizualne poetike,« je o razstavi zapisala Tina Fortič Jakopič, kustosinja v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

»S serijo protestnih fotografij je udarno povezal dogajanje iz zadnjega močno nenavadnega obdobja naše realnosti in ob tem spretno zabeležil odziv ljudstva na dogajanje, spremembe, strah in neznano. Njegove fotografije protestov hkrati zvesto dokumentirajo in beležijo kolektivni spomin, ob tem pa eksplicitno dovoljujejo upodobljencem, da pripovedujejo svoje individualne zgodbe, pogosto v trenutkih situacijskega humorja, pa tudi žalosti, skrbi, jeze in surovega nasilja,« dodaja.

Ob razstavi je izšla tudi specifična razstavna publikacija, ki združuje elemente razstavnega kataloga in avtorske fotoknjige.