Poročilo navaja, da je EU v prvih 100 dneh vojne prevzela 61 odstotkov ruskega izvoza fosilnih goriv v vrednosti približno 57 milijard evrov. Največ, 46 milijard evrov, je Rusija zaslužila na račun prodaje surove nafte. Sledijo plin iz plinovodov (24 milijard evrov), naftni derivati (13 milijard evrov), utekočinjeni zemeljski plin (5,1 milijarde evrov) in premog (4,8 milijarde evrov).
Po ugotovitvah CREA se ruski prihodki od izvoza od marca zmanjšujejo, vendar ostajajo rekordno visoki. Obseg uvoza pa se je maja v Rusiji v primerjavi z obdobjem pred invazijo zmanjšal za približno 15 odstotkov, saj so se številne države in podjetja izogibale ruskim dobavam.
Zmanjšanje povpraševanja in nižja cena ruske nafte sta državo maja stala približno 200 milijonov evrov na dan. A kot ugotavljajo raziskovalci CREA, je povečanje povpraševanja po fosilnih gorivih ustvarilo nepričakovan izkupiček: Ruske izvozne cene so bile v povprečju za 60 odstotkov višje kot lani. Nekatere države, med njimi Kitajska, Indija, Združeni arabski emirati in Francija, pa so povečale svoje izvoz iz Rusije.
Poročilo neodvisnega centra s sedežem na Finskem sicer prihaja v času, ko Kijev poziva zahodne države, naj prekinejo trgovanje z Rusijo, še poroča francoska tiskovna agencija AFP,
