Ljubljanski manifest branja na višji ravni se končna z besedami Margaret Atwood: »Če ne bo mladih bralcev in pisateljev, kmalu ne bo niti starejših. Pismenost bo umrla ... z njo pa bo umrla tudi demokracija.« Dovolj zgovoren citat, da pritegne pozornost ne le bralcev manifesta, temveč tudi širše javnosti. V dobi zaslonov se namreč zdi, da bodo ljudje tudi pozabili brati. A kot trdijo avtorji manifesta, je branje na višji ravni odlično orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.
Manifest branja so včeraj na tiskovni konferenci predstavili ministrica za kulturo Asta Vrečko, generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov Jose Borginho, direktorica Evropskega združenja založnikov Anne Bergman-Tahon, koordinator EURead Daan Beeke, soavtor manifesta Adriaan van der Weel in sokurator slovenskega programa v Frankfurtu Miha Kovač, ki je eden izmed pobudnikov manifesta. »Z manifestom želimo opozoriti, da je knjižno branje kljub prevladujoči prisotnosti zaslonov še vedno izjemno pomembno in da kompleksnih problemov sodobnega sveta ni mogoče razumeti, če nismo sposobni brati kompleksnih knjig, ki pišejo o njih,« je izpostavil Miha Kovač. Eden izmed razlogov za manifest in javno debato o branju je tudi to, da bosta na sejmu prav poezija in filozofija izpostavljeni zvrsti, obe pa zahtevata branje na višji ravni. »Vzeti si čas za poglobljeno branje je v današnjem hitrem svetu velik privilegij,« je na predstavitvi dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Manifest so napisali štirje posamezniki, ki se ukvarjajo z raziskavami branja, in sicer poleg Kovača še Anne Mangen z univerze v Stavangerju, Andre Schüller-Zwierlein z univerze v Regensburgu in Adriaan van der Weel z univerze v Leidnu. Van der Weel je na predstavitvi v Ljubljani poudaril, da »smo v zadnjih desetletjih pozabili, da knjige z razvojem različnih medijev, kot so radio, televizija in digitalni mediji, niso več namenjene le razvedrilu in da omogočajo drugačno kognitivno izkušnjo«.
Direktorica Evropskega združenja založnikov Anne Bergman-Tahon je navedla presenetljiv podatek, da je skoraj četrtina evropske populacije nepismene: »Ti ljudje ne zmorejo brati dolgih besedil. Znati brati zapletene tekste pa se mi zdi pomembno v času, ko umetna inteligenca ustvarja na tisoče knjig, pri katerih je treba biti pazljiv glede zanesljivosti informacij.«
