Ob koncu poletne sezone in pred začetkom jesenske so se v Planinski zvezi Sloveniji pohvalili z odlično letošnjo poletno planinsko sezono, ki je bila v marsičem drugačna od prejšnjih: po številu nočitev v planinskih kočah je primerljiva oziroma za odtenek še boljša od rekordnega leta 2019, posledično je bil velik pritisk obiskovalcev gora na okolje, za dodaten problem pa je letos poskrbela poletna suša, ki je v visokogorskih kočah povzročila pomanjkanje vode.
Planinci strpno sprejemali ukrepe v kočah
Do konca septembra 2022 je bilo v planinskih kočah 120.000 nočitev, kar je primerljivo oziroma celo za odtenek več od sicer rekordnega leta pred epidemijo. »Največ nočitev je bilo v Julijskih Alpah, še posebno v planinskih kočah na širšem območju Triglava. V nekaterih kočah okoli Triglava je delež tujcev presegel 75 odstotkov,« je razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar in dodal, da je delež nočitev tujcev v planinskih kočah v Sloveniji že presegel polovico, v letu 2022 je bilo to kar 58 odstotkov.
Tako je bilo največ nočitev že tradicionalno naštetih avgusta. Poseben je bil letošnji julij, saj je zaostajal zgolj za 10 odstotkov nočitev v primerjavi z avgustom, tudi junija je bilo nočitev največ v zadnjih letih, september pa je bil zaradi slabšega vremena podpovprečen. »Ne glede na zelo uspešno sezono obiska hribov pa v sredogorju ni bilo presežkov in je bila vsaj poletna sezona sicer dobra, ne pa nadpovprečna, razen nekaterih izjem.« Posebnost letošnje poletne sezone je bila večinoma lepo vreme brez padavin in posledično pomanjkanje vode predvsem v kočah, ki se oskrbujejo z deževnico. Zato so bili v teh kočah primorani uvesti določene ukrepe. »V kočah so omejili, ponekod celo zaprli vodo za osebno higieno obiskovalcev, na Kredarici so v določenem obdobju zmanjšali število ležišč, koče so omejile uporabo vode za osebje v kočah, ponekod so namesto posode za pranje uporabili papirnate posode za enkratno uporabo. V večini primerov so obiskovalci koč strpno sprejemali te ukrepe,« je dodal Prašnikar.
Posebnosti jesenskega obiskovanja visokogorja
Narava nas je obdarila s čudovito jesenjo in dnevi so kot nalašč za prijetno planinsko pohajkovanje, dolge sprehode, raziskovanje in iskanje miru. Marsikdo izmed nas ta čas izkoristi še za zadnje resne vzpone na vrhove, seveda ob dobršni meri izkušenj in znanja. Vsekakor je pri načrtovanju planinskega izleta treba upoštevati, da so jesenski dnevi krajši, oktobrski dan je bil za kar 4,5 ure krajši od julijskega in planinske koče so v visokogorju zaprte, nižje pa so odprte po zimskem režimu. V planinskem nahrbtniku naj bo vedno vsa potrebna oprema, ki jo prilagodimo glede na zahtevnost izleta. »Naj ne bo odveč dodaten kos toplejšega oblačila, saj se sonce rado skrije za oblake in z njim hitro postane hladno. Če piha veter, je občutek mraza še večji. V tem času so sploh v nižjih predelih planinske poti skrite pod odejo jesenskega listja. Korak naj bo počasen in zanesljiv. Pod listjem se namreč skrivajo mokre korenine in kamni, ki se ob obremenitvi prevrnejo in lahko staknemo neprijetno poškodbo noge. Svetujemo uporabo planinskih palic za boljše ravnotežje in tipanje terena pred seboj,« je opomnil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. Dodal je še: »Držite se markiranih planinskih poti.«
Pot predhodno načrtujte s pomočjo planinskih zemljevidov novejše izdaje, saj se narava v gorskem svetu burno spreminja in pot, ki je nekoč obstajala, lahko poteka drugje ali pa je ni več. Stanje planinskih poti lahko vedno preverite na spletni strani PZS (https://stanje-poti.pzs.si/). Med izletom vam je lahko v pomoč aplikacija maPZS z vrisanimi planinskimi potmi, ki jih redno preverjajo in posodabljajo.
Določene vrhove je že pobelil sneg. Na predelih okrog 1500 metrov in na severnih straneh so poledenele zaplate snega, nad 2000 metri pa je sneg. Naj velja, da se na vrhove povzpnemo le s primerno opremo in znanjem njene uporabe. Turo prilagajamo svojim fizičnim sposobnostim in vremenskim razmeram. »Še zlasti bodimo pozorni ob vrnitvi v dolino, saj se takrat zgodi največ nesreč. Visokogorje v tem času zahteva predvsem veliko izkušenj posameznika. Naj vas ne zaslepi želja po lovu za instafotografijami,« je sklenil Šerkezi.
