Mora biti dovolj velik za dopust in prevoz blaga iz trgovine s pohištvom. Ne nazadnje mora biti tudi dovolj prostoren za odvoz vsega tega blaga na deponijo. Zato so nam majhni avtomobili zanimivi zlasti za kratkoročni najem oziroma souporabo. Čeprav bi bilo v ekonomskem in tudi okoljskem smislu veliko bolj smotrno ravno nasprotno. Kolikokrat na teden kupimo novo omaro in kolikokrat na leto praznimo podstrešje, klet in garažo? In kolikokrat na leto se z avtomobilom odpravimo na dopust? Konec koncev pa je tudi prebivalstvo, enako kot v Evropi na splošno, vse starejše. Družin, ki bi zares vsak dan potrebovale ves ta avtomobilski prostor, je vse manj.
Kljub temu so lani v Sloveniji športni terenci predstavljali kar 56,9 odstotka vseh novih osebnih vozil. Vendar statistika je zavajajoča. Poleg octavie, ki zaseda prvo mesto, so se v prvi deseterici najbolje prodajanih avtomobilov pri nas zvrstili clio, captur, T-roc, yaris cross, kamiq, model Y, taigo, tiguan in kodiaq. Večina jih ima res poteze športnih terencev, a jih je kar šest krajših od 430 centimetrov. To je sicer še vedno več od 350 centimetrov kakšnega fiata 500, a daleč od slike, ki se nam poskuša prikazati, da obstaja zgolj še povpraševanje po petmetrskih in več kot dvotonskih stvorih. Če kaj, smo Slovenci leta 2023 najraje kupovali funkcionalno enake avte kot na splošno Evropejci leta 2010. Samo da so danes težji, dražji in bolj čokatega videza. Zgovoren je tudi podatek, da se je Ford odločil prekiniti proizvodnjo fieste, medtem ko so kupci ponekod v Evropi na svojo morali čakati tudi po 12 mesecev. Vse to nakazuje, da potiska k vedno večjim avtomobilom ne spodbujajo zgolj potrošniki, temveč v veliki meri prav proizvajalci avtomobilov.
Kritiki vzhajanja dimenzij avtomobilov že dolgo izpostavljajo, da rast avtomobilov v prvi vrsti motivira avtomobilska industrija, ki jo spodbuja z razsežnim oglaševanjem in ukinjanjem oziroma povečevanjem majhnih modelov. Večja masa avtomobila praviloma pomeni višjo ceno, zlasti pa višjo maržo. Dodaten zagon je usmerjanje k velikim modelom dobilo med korono, ko so se pojavile težave z dobavnimi verigami. Volumenska proizvodnja je podjetjem povzročala glavobole. Pomanjkanje čipov je bilo strašen problem. Prodaja manjšega števila velikih avtomobilov za večji končni dobiček pa je služila kot rešitev. Če bi kupovali miniaturne avtomobile za dnevno uporabo in najemali večje avtomobile, ko jih potrebujemo, bi bili naši žepi polnejši, finančna slika avtomobilskih koncernov pa precej drugačna.
