Piers Morgan: Lepo, da ste z nami.
Slavoj Žižek: Hvala za povabilo. Res sem ponosen. Veste, zakaj? Čeprav verjetno ne delimo istega političnega pogleda – izrazil se bom na najosnovnejši ravni –, niste sralec. Ne sledite ne desničarski ne levičarski modni dogmi in ste odprtega uma. To je danes bolj pomembno kot kdaj koli prej.
Piers Morgan: Najlepša hvala. Dobro sem se pripravil na vas, Slavoj, in na vaše poglede na različna vprašanja iz medijev. Ugotovil sem, da se strinjava o skoraj vsem, kar se dogaja, in spoznal, da sem pravzaprav drugi najnevarnejši filozof na zahodu.
Slavoj Žižek: Mene to ne preseneča. Naj sprovociram vas in gledalce. Veste, kako se opredeljujem? Čisto resno: kot zmerno konservativni komunist. Ampak brez panike: mislim, da se sedanji globalni kapitalistični sistem približuje nekakšni krizi; okoljski, migracijski in tako naprej. Aktivirati bo treba novo prakso globalne solidarnosti. Toda tukaj pride zmernokonservativni »ampak«: zelo sem skeptičen do vseh predlaganih ukrepov, ki jih imamo; ljudje pravijo, da potrebujemo pristno demokracijo. Oprostite, tukaj sem proti Lincolnu, saj poznate Lincolnovo znano: »Nekatere ljudi lahko zavajaš ves čas, vse ljudi včasih, ne pa vseh ljudi ves čas.« Na žalost je večino časa večina ljudi zavedena. Druga stvar: svoboda. Vzemimo dekolonizacijo. Da, sem za to, a kot levičar sem obseden s tem, kako so šle stvari narobe v mnogih primerih dekolonizacije. Recimo Uganda: veste, da so pred nekaj meseci izglasovali zakon, soglasno skoraj, po katerem je homoseksualnost kaznovana celo s smrtno kaznijo in to upravičujejo z zavračanjem kolonializma zahodne kulture. Ali pa Južna Afrika, ena mojih najbolj depresivnih izkušenj: pred kratkim sem govoril z zelo nežno staro gospo, ki je na zelo visokem položaju v Afriškem nacionalnem kongresu, in sem jo vprašal, kakšno je dejansko stanje v Južni Afriki. Veste, kaj mi je rekla? Nočna mora! Povedala mi je, da med revno temnopolto večino prevladuje nostalgija po apartheidu. Življenjski standard temnopoltih je bil bolj ali manj enak, morda celo nekoliko višji kot zdaj, vendar je bilo ravno to – ker je bila policijska država in več javnega reda in tako naprej. To so pravi problemi in igra, ki bi jo morali zavrniti, je obtoževanje desnice, saj veste, da so vse to posledice kolonizacije … Ne, ni tako preprosto.
Naslednja stvar, zaradi katere sem resnično nevaren, je ... Mogoče poznate to filozofsko šalo: saj poznate Nielsa Bohra, kvantna fizika in tako naprej. Imel je hišo blizu Kopenhagna in prijatelj jih je obiskal in na vhodnih vratih videl konjsko podkev. To je pri nas v Evropi vraževeren predmet, baje preprečuje zlim duhom vstop v hišo. In prijatelj je vprašal Nielsa Bohra, poslušaj, ali verjameš v to sranje? Ali nisi znanstvenik? Veste, kaj je Bohr odgovoril? Seveda ne verjamem, vendar jo imam tam, ker so mi rekli, da deluje, tudi če ne verjameš. Na žalost danes tako deluje vsa demokracija, pravni sistem, človekove pravice: večinoma jih izvajamo, a vanje ne verjamemo. Ne jemljemo jih resno.
Piers Morgan: Mislim, da sploh niste nevarni. Spregovoriva o Ukrajini in Rusiji. Pred kratkim sem gostil Johna Mearsheimerja, ki je trdil, da je bila Rusija izzvana v to vojno, da jih ne bi smeli kriviti za to in tako naprej. Jaz imam zelo drugačen pogled. Kakšno je vaše mnenje o tem, kje smo s to vojno?
Slavoj Žižek: Najin pogovor je slab, ker ni nasprotnih mnenj. Strinjam se z vami, a kar je za vas morda presenečenje, je to, da se kot levičar strinjam z vami. Ali ljudje res ne slišijo, kaj govorijo Rusija, njihovi uradni mediji, Putin in tako dalje. Nekateri moji nori levičarski prijatelji celo trdijo, da če je Rusija proti Natu, mora biti v redu.
Ali so nori? Poglejte, koga podpira Rusija v zahodni Evropi? Sami radikalni desničarji: Le Penova v Franciji, Alternativa za Nemčijo v Nemčiji itd. Druga stvar: veste, kaj je rekel Putin na dan invazije 21. in nato 23. februarja pred letom, no, dvema letoma? Rekel je nekaj grozljivega, rekel je, da bi moralo biti pravo ime Rusije Rusija Vladimirja Iliča Lenina. Ukrajincem torej želi vzeti nekaj, kar so jim paradoksalno – zelo kritičen sem do Lenina – dali zgodnji boljševiki. Za Putina je to torej jasno, on nikakor ni levičar, moj bog, on je temni konservativni verski fanatik. Zato sem, da bi sprovociral ljudi, kot veste, rekel, naj Ukrajini damo celo jedrsko orožje.
Piers Morgan: Mislim, da je bila strašna napaka, ko so Ukrajino prepričali, naj opusti svoje jedrske zmogljivosti, ker se mi je zdelo, da je to le zelena luč za Putina, da jih nato napade.
Slavoj Žižek: Vsekakor! Res je, da takrat – če imam prav, nisem prepričan – še ni bil Putin, bil je Jelcin. Vendar bi morali sprejeti ta previdnostni ukrep, ker je jasno - tukaj se ne strinjam z Mearsheimerjem - jasno je, da ne gre samo za Ukrajino. Jasno je, da se je začelo z Gruzijo, Krimom, Moldavijo in tako naprej. Rusija je, to odkrito pravijo, v imperialistični ekspanzionistični fazi in mislim, da dlje ko jo bomo tolerirali, bolj grozljiv bo končni spopad. Zato mimogrede berem njihove medije, kolikor se da. Upam, da se strinjava tudi tukaj: eden najbolj neumnih politično korektnih pacifističnih rekov je, da je sovražnik nekdo, čigar besed nisi poslušal. Ne, oprostite, bral sem Hitlerjev Mein Kampf in po tem, ko sem prebral, je bil še večji sovražnik. Zato mislim, da bi morali prebrati, kakšne grozote govorijo ruski mediji. Popolnoma se vračajo k verskemu fundamentalizmu, vojno v Ukrajini prikazujejo kot vojno krščanske civilizacije proti demonskemu satanizmu itd. Mislim, nič manj kot Arabci, so najslabši fanatični verski fundamentalisti, brezpogojno jih je treba ustaviti. Zahod mora ustaviti to dvoumno igro: poskusi podpore Ukrajini, vendar ne preveč, da ne bomo preveč jezili Rusije in da ne bomo preveč škodili našemu življenjskemu standardu. Ne, v izrednem stanju smo, mi, Evropa.
Piers Morgan: Se popolnoma strinjam. Ne morem razumeti ...
Slavoj Žižek: Slabo kaže, kdaj bova … Hočem nože, kdaj se ne bova strinjala?! Gremo naprej.
Piers Morgan: Preselimo se v Izrael Palestino. Mislim, da se bova tudi tukaj strinjala, ker ste zavzeli pogled na to, da poskušate videti obe plati, zaradi česar ste postali nepriljubljeni povsod in jaz sem storil enako, ko poskušam pogledati pošteno in razumeti zgodovino, ampak tudi razumeti, kaj se je zgodilo 7. oktobra, in razumeti vprašanja o sorazmernosti odziva in tako naprej. Kakšno je vaše mnenje o tem, kje smo z vojno Izraela Hamasa in kaj se dogaja v Gazi?
Slavoj Žižek: Najprej, da razjasnimo stvari: četudi nekateri zdaj trdijo, da je Hamas v bistvu oboroženo odporniško gibanje, v nekem smislu tudi je, toda ne glede na to so bila mnoga njegova dejanja, večina njegovih dejanj, zlasti napad 7. oktobra, čisto očitno teroristična dejanja. Veste, zakaj? Ne poznam ljudi od tam, z območja, ki ga je napadel Hamas, vendar poznam ljudi, ki poznajo ljudi od tam, in bili so šokirani. Se spomnite tiste zabave? To so bili najbolj pacifistični ljudje v vsem Izraelu, mladi ljudje. Zabava je bila skoraj dejanje solidarnosti z Gazo. Prebivalci v kibucih, ki jih je Hamas pobil, so bili znani po tem, da so ves čas pomagali, celo napol nezakonito, ljudem v Gazi. Tu so torej stvari popolnoma jasne. Hkrati imam velike težave s tem skoraj, rekel bi, psevdo verskim nacionalističnim zasukom Netanjahuja in še posebej nekaterih fantov v njegovi vladi, ki za Palestince celo uporabljajo izraze kot so kot Amalek, tisti v Bibliji, zaklani in tako naprej in še posebej, kar je problematično zame, je Zahodni breg. Tam se dogaja počasna kolonizacija. Zdaj v imenu Izraela priznavam eno stvar: glavni krivec je ... Rad bi samo povedal, da mislim, da je to, kar se dogaja na Zahodnem bregu, pravzaprav edina stvar, za katero bi se morali vsi strinjati, da je popolnoma napačna. Veste, lahko se prepirate o sorazmernosti izraelskih napadov v Gazi, vendar nihče ne bi smel podpirati tega, kar počnejo izraelski naseljenci na Zahodnem bregu, to je popolnoma napačno.
Povedal bom nekaj, kar vas ne bo šokiralo – zdite se mi bolj razumno bitje – ampak kar šokira mnoge moje prijatelje. Veste, kdo je zame v tem trenutku največji glas razuma? Izraelska tajna služba, še posebej izraelski šefi - ste prebrali intervju z bivšim poveljnikom? Dejal je, da tamkajšnja formula daje Palestincem upanje in da je to edina dolgoročna pot do miru in celo predlaga scenarij: imate Marvana Bargutija, ki je 20 let v zaporu, ima avro Mandele. Poznam ljudi, ki so z njim govorili, in je absolutno za mirno rešitev. Zame je prava groza, da so Hamas in izraelski zagovorniki trde linije v objemu tanga in krepijo drug drugega. Mislim in tukaj se strinjam z Yuvalom Hararijem, ko govori o boju dveh duš Izraela: te bolj odprte pacifistične duše in tukaj – nisem utopist, ne pravim, da bi moral Izrael razpustiti tajne službe, ne, nisem nor. Samo pravim, da morata obe strani sprejeti, da sta obsojeni živeti drug z drugim. Če tega ne storita, bosta umrli skupaj. In neverjetno je, kako v tej občutljivi situaciji govoriš takšne stvari, hkrati pa si ti, zdaj mislim na mene, napaden kot antisemitski zagovornik Hamasa, na drugi strani pa je bila na Al Jazeeri cela kampanja proti meni, da sem sem samo mehki liberalni zionist. To je zelo žalostna situacija.
Piers Morgan: No, živimo v zelo čudnem svetu, kajne, kjer so vsi zelo plemenski, napajajo se iz družbenih medijev. Postaviti se moraš na eno stran, moraš biti neomajno na eni ali drugi strani in – tudi če se dejstva spremenijo – ne spreminjaš svojega mnenja ali podpore svojemu plemenu, če želite. To pomeni, da je svoboda govora vedno bolj ogrožena, ker si ljudje dejansko ne upajo izraziti svojega poštenega mnenja. Zato vas in mene napadajo ljudje na obeh straneh v mnogih teh razpravah, ker se nočemo popredalčkati.
Slavoj Žižek: Vsekakor. In mislim, da so tisti, ki še posebej trpijo ali jih to prizadene, tako imenovani … recimo temu liberalna zmerna levica z norostjo »wokeizma«, kulturo odpovedi in tako naprej. Zakaj? Zame je problem s kulturo odpovedi očiten, ker zame kot filozofa pridigajo o vključevanju in raznolikosti, ampak kaj počnejo? Ravno izločajo vse, ki so raznoliki, ki ne sledijo njihovi liniji in situacija je skrajno zoprna, saj sploh ne poznaš pravil vnaprej. Kar naenkrat in zaradi nečesa te lahko odrežejo. Pravila niso jasna. Veste, na kaj me spominja ta kultura odpovedi? Saj poznate ta večni vic, ki ga vsi poznajo: raziskovalec pride do osamljenega plemena in jih vpraša, ali imate tam še vedno kanibale? Odgovor, ki ga dobijo, je ne, pravkar smo pojedli zadnjega kanibala prejšnji teden. To počnejo s kulturo odpovedi: ni moškega šovinizma, izključevanja, ničesar, ker smo pravkar izključili zadnjega. To je realnost, to je tragedija te kulture. Načeloma se strinjam z njihovimi cilji, nekaterimi, ampak na splošno. Toda način, na katerega želijo uveljaviti svoje cilje, sam način, na katerega delajo, kar počnejo, spodkopava to, kar počnejo. To je tragedija in s tem dajejo argumente, energijo novi populistični desnici. Zame sta nova populistična desnica in ta prebujena politično korektna levica kulture odpovedi preprosto dve plati istega kovanca.
Piers Morgan: Popolnoma se strinjam, pravzaprav bi šel še dlje in rekel, da sta v bistvu obe obliki fašizma in ironija o prebujeni levici je, da če jih vprašate, kaj najbolj sovražite na svetu, bi verjetno rekli fašizem. In vendar način, kako se obnašajo pri odpovedovanju ljudi zaradi svojih mnenj pri poskusu uničenja njihovih življenj, pri odpovedovanju zgodovine in odpovedovanju vsega v življenju, v čemer ljudje uživajo, je, da se obnašajo točno tako, kot bi se obnašali fašisti.
Slavoj Žižek: Tukaj se popolnoma ne strinjam z vami!
Piers Morgan: Končno!
Slavoj Žižek: Freudovski spodrsljaj. Ne, ne, ne, ne, strinjam se z vami, samo pri izrazu fašizem bi bil previden, ker če definiramo fašizem v širšem smislu, ne kot antisemitizem, pobij vse sovražnike, ampak osnovna ideja fašizma zame je, da hočemo moderno tehnologijo, modernizacijo in tako naprej, vendar ne želimo motečih učinkov svobode, liberalizma, hočemo to nadzorovati z neko centralnonacionalno vsiljeno ideologijo in močno stranko. Potem – poglejte, kako daleč sem tukaj pripravljen iti – vzemite države, kot je Rusija, kot je Indija, kot je Turčija in morda Kitajska v nekem smislu, v širšem pomenu ne gre za nacizem, se pa vsi gibljejo v tej smeri. Vsaj za več mehkega fašizma: modernizacija da, a brzdana, nadzorovana s strani močne centralizirane države in ustanovitelj, to je neka nacionalistična ideologija.
Piers Morgan: Rekel bi, da ni nujno, da se ne strinjate z mano, ker popolnoma razumem, da je to definicija fašizma. Toda ideologija fašista je, da se boš obnašal tako, kot ti ukažemo, da se obnašaš, in če se ne boš, te bomo ubili, bodisi v resnici bodisi, kot v primeru prebujene levice, ki jo Elon Musk imenuje virus prebujenega uma, bomo uničili vašo sposobnost, da imate mnenje, in vam uničili življenje, ker imate mnenje. To je enako razmišljanju fašista: prilagodil se boš načinu, za katerega se bom jaz odločil, da ga boš živel, ali pa te bomo uničili.
Slavoj Žižek: Strinjam se z vami, vendar bi samo nekaj dodal: da obstaja še en fenomen v naših zahodnih liberalnih državah, fenomen, ki me še bolj skrbi: v obrobnih medijih še vedno lahko poveste pomembne stvari, vendar je učinek v nekem smislu izničen, do neke mere lahko poveš resnico o ekologiji, o ne vem čem, ampak ja, ja, ja, vsi se strinjamo in potem gre naprej. To vem, ker sem bil pred leti na psihoanalizi, kjer so mi postavili diagnozo obsesivni nevrotik in zdaj vam bom povedal smešno podrobnost, kaj se mi je zgodilo: med seanso sem stalno govoril, kratke seanse so bile ves čas. Zakaj? Ker analitiku nisem želel dati niti sekunde, da bi mi zastavil nekaj težkih vprašanj, zato je bila ideja govoriti, govoriti, govoriti: ne da nekaj dosežeš, ampak zagotoviti, da se ne bo nič spremenilo. In mislim, da veliko današnje kritike deluje tako. Če mi dovolite – to je pač v moji naravi, v mojih genih, tega ne morem spremeniti – čudovita, pogosto jo uporabljam, umazana šala. Saj ne da bi bila umazana za javnost, je pa iz, mislim, da celo predrevolucionarne Rusije. V srednjem veku, ko so Rusijo zasedli Tatari, se ruski par, kmet in njegova žena, sprehajata po ulici. Pride Tatar na konju in reče: posilil bom tvojo ženo, ampak ne samo, da moraš to gledati, pri tem moraš držati moje testise, da ne bodo prašni. Tatar to naredi in odjaha, nato pa kmet začne skakati od užitka, haha, zmagal sem. Zgrožena žena pravi, kako, saj sem bila vendar posiljena! Kmet pravi, ampak haha, njegova jajca so pa polna prahu, veš, sploh jih nisem držal. Veliko kritik, predvsem levičarskih, ostaja na tej ravni. Namesto da bi soočili obe pravi osnovni vprašanji, ostajamo na tej površinski ravni.
Predolgo? Aljaž Potočnik je strnil bistvo: Žižek pri Piersu Morganu o dvoličnosti kulture “ukinjanja”, koncu seksualnosti in alternativi monarhijam
Piers Morgan: Najbolj fascinantno razkritje o vas v zadnjem času, Slavoj, je bilo, da ste za The New Statesman napisali članek, v katerem razlagate, da vam je Elon Musk uničil spolno življenje. Lahko to razložite?
Slavoj Žižek: Seveda, to moje tipično retorično pretiravanje, vendar vam lahko natančno povem, kaj sem mislil. To sem razvil v knjigi, ki sem jo napisal o nevarnostih tega, kar Elon Musk imenuje neuralink. Zamisel o takojšnjem stiku med našimi možgani – moje misli lahko bere računalnik, računalnik pa je povezan z vašimi možgani – to so torej sanje Elona Muska. Sploh ne bomo več potrebovali jezika. Toda ali ni spolnost nekaj, kar potrebuje jezik? Vse spogledovanje, erotika in tako naprej, vse uspeva v tej vrzeli med tem, kar lahko rečeš, in tem, kar samo namigneš. Predstavljajte si, kaj se dogaja v tej družbi, kjer so naši možgani neposredno povezani. Vidim nekoga, žensko, moškega, geja, vseeno mi je, in si je, ga, poželim: samo pogledava se in če imam srečo, oba v možganih pomisliva, v redu, dajva, narediva to. Trdim, da to ni več spolnost.
Piers Morgan: Fascinantno. Naj vas vprašam o trenutno najbolj sporni debati na svetu po podelitvi oskarjev, to je Oppenheimer proti Barbie. Pred kratkim sem intervjuval Wernerja Herzoga, ki je rekel, da je poskušal gledati Barbie in po približno pol ure ugotovil, da je mogoče, da je svet, v katerem živi Barbie, pravi pekel. Bi se s tem strinjali?
Slavoj Žižek: Se strinjam z njim, ampak veš, v kakšnem smislu? V smislu, da mi je bilo pri filmu srednje všeč to, da se dogaja med Barbie in ostalimi punčkami in je lepo fantazirati o tem, ampak sam po sebi je ta svet pekel in mi to vemo. Toda globlje vprašanje tukaj je zame, zakaj potem moramo sanjati o nečem, za kar se globoko v sebi dobro zavedamo, da je pekel? O Oppenheimerju: tebi je vzel pol ure, meni 10 minut, nisem mogel več gledati. Veš, kaj mi v filmu ni bilo všeč? Všeč so mi bile vse te politične implikacije in tako naprej, čeprav preprosto nisem niti na Oppenheimerjevi strani. Mislim, da je njegova zamisel, da ZDA ne bi smele nadalje razvijati jedrskega orožja, ker bo to storila Rusija, preprosto napačna. Rusija bi to vseeno storila. Všeč mi je politični vidik. Kar mi ni bilo všeč, je ta psevdo orientalska hindujska globina Bhagavad- Gite in vse te stvari. Naj vam na kratko razložim, zakaj. To me je pred nekaj meseci spravilo v velike težave v Indiji. Saj poznate prvo spolno dejanje, Florence Pugh se je ljubila z Oppenheimerjem in ga je prosila, naj citira Bhagavad- Gito. Indijci so eksplodirali, rekli so, oprostite, to je naša sveta knjiga, kako jo lahko pokvarite z branjem in jo postavite v tako umazan kontekst nelegitimnega seksa. Veste, kaj je bil moj odgovor? Se strinjam, ampak v nasprotnem smislu. Imate čudovit ljubeč spolni akt in ga pokvarite s citiranjem ene najbolj umazanih knjig vseh časov. Mi ne verjamete? Naj vam povem dejstvo. Ali veste, da je bila Bhagavad- Gita priljubljena knjiga Heinricha Himmlerja, avtorja holokavsta, poveljnika SS. Veste, zakaj? V ironičnem smislu je etično mislil, da morajo častniki in vojaki SS početi grozne stvari, ubijajo otroke judovskih žensk in tako naprej. Kako lahko to storijo, ne da bi sami postali živalsko brutalni? In njegov odgovor je bil Bhagavad- Gita. Ne identificirajte se s svojimi dejanji, delujte na distanci od sebe. Nič čudnega, da je nekakšna psevdo orientalska misel izjemno priljubljena med deli nove elite, na primer, ali ne veš, da počneš grozne stvari, a pravijo, ne, samo igram se, to nisem pravi jaz. Vidite, to je moj problem z Oppenheimerjem: manj te orientalske skrivnostnosti in več političnega ozadja.
Piers Morgan: Fascinantno. Kakšno je vaše mnenje o Donaldu Trumpu in ali mislite, da lahko ponovno osvoji Belo hišo?
Slavoj Žižek: Lahko, a zdaj boste videli, zakaj me sovražijo z obeh strani. Po eni strani, zlasti glede na globalne razmere, menim, da bi Trumpova zmaga pomenila, da bodo Združene države postale ena od tako imenovanih Brics držav. In nasprotujem njihovi formuli, ki je: vi imate svoj način življenja, mi imamo svojega, prenašajmo drug drugega. Videli smo, kaj to pomeni, ko so talibani zmagali v Afganistanu: med talibani, novim režimom in Kitajsko je bil takojšen mir. Dogovor je bil: vi, čeprav ste muslimani, dovolite nam Kitajcem, da počnemo kar hočemo z ujgurskimi muslimani, mi pa vam dovolimo, da počnete kar hočete s pravicami žensk. Tukaj imam problem s Trumpom. Naj vam povem šalo, ki sem jo sestavil, je parafraza stare šale iz komunizma: predstavljajte si, da se trem velikim imenom današnje politike, Putinu, Xiju, šefu Kitajske, in Trumpu dovoli, da se na kratko soočijo z Bogom. Vsak od njih lahko Bogu postavi vprašanje. Najprej Putin vpraša, povej mi, kaj bo z mojo ljubljeno Rusijo v naslednjih letih. Bog pravi, izgleda slabo: ne zaradi ukrajinske vojne, ampak čez nekaj let boste gospodarska provinca Kitajske, ki jo bo v bistvu ekonomsko kolonizirala Kitajska. Putin se obrne in začne jokati. Nato se Xi obrne k Bogu in vpraša, kaj pa Kitajska, ali bo še tako močna? Bog pravi, oprosti, imam tudi slabo novico zate: tvoj gospodarski čudež se bo ustavil, ali boš moral v vojno s Tajvanom ali pa se boš moral zanesti na Tajvan glede gospodarstva. Nato Trump reče, oh, čudovita Amerika bo ostala, kaj se bo torej zgodilo v Ameriki, če bom spet izvoljen za predsednika? Lahko uganete moj odgovor. Bog se obrne in začne jokati. Kaj mislim tukaj? Nisem povsem proti Trumpu, ker veste, česa ne smete nikoli pozabiti ob vsej moji kritiki Trumpa? Da ta trumpovski novi populizem ni padel z lune, to je rezultat, posledica neuspeha standardne socialne države ameriške leve liberalne družbe, tam je šlo nekaj narobe. In mislim, da je to problem z Bidnom. Spomnim se njegove inavguracije: to je bil zame skrajno gnusen spektakel, to je bila preprosta napaka, vrnimo se v slavno preteklost ameriške sanjske države blaginje. Zato mislim, čeprav se z njim ne strinjam povsem, da je bil trenutek resnice na inavguraciji Bernie Sanders, ki je sedel sam. Razumel je predstavo, milijoni so čutili, da v tem spektaklu nekaj ni v redu. Moja lekcija za tako imenovano demokratično sodobno levico v Združenih državah je: ne le udarjati po Trumpu, vprašajte se, kaj ste delali narobe, da imamo tako močan val populizma, ker čeprav se ne strinjam s Trumpom, je njegova osnovna ideja, da nove mega korporacije nadzorujejo ne samo vse, kar je ostalo od delavskega razreda, ampak tudi, recimo jim naivno majhne nove kreativne kapitaliste, v nekem smislu resnična. Zato moj levičarski prijatelj, s katerim se ne strinjam vedno, tukaj pa se pogojno strinjam s tem, kar trdi moj levičarski prijatelj Yanis Varoufakis v svoji novi knjigi Tehno fevdalizem: te nove mega korporacije vse bolj spominjajo na stare fevdalne gospodarje, ki nadzorujejo celotno področje našega družbenega življenja. Situacija je tukaj zelo kompleksna: namesto kritik Trumpa se vprašajmo, kaj je tisto, kar je zaznal, da standardna liberalna demokratska levica ignorira.
Piers Morgan: To je bilo fascinantno, Slavoj. Na koncu sem vas hotel vprašati, ali imate kakšno mnenje o kraljevi družini, glede na to, da ga imajo trenutno vsi ostali?
Slavoj Žižek: Nisem navdušen nad njimi, lahko pa vam povem nekaj, kar vas bo morda šokiralo. Je iz mojega zadnjega besedila, ki sem ga objavil, in sicer v bran Heglovi teoriji monarhije. Hegel, veliki nemški idealist, ni zagovarjal monarhije kot kralja s polno izvršilno oblastjo, ampak kralja kot čisto simbolično figuro, ki se, kot pravi Hegel, podpisuje z njegovim imenom. To je pomembno, ker brez takšne figure na vrhu dobiš vladavino strokovnjakov, kar je najslabše, kar se lahko zgodi. To je konec demokracije. Zato menim, da se danes seveda ne moremo vrniti v staro monarhijo, pomembno pa je, da je na vrhu države, oprostite izrazu, idiot, kot smo vsi navadni ljudje: tam stoji za nas. Paradoks kralja kot dobrega monarha, je, da kot eden od nas tam stoji zaradi zdrave pameti, ne zaradi nekega posebnega znanja. V tem smislu vidim – pa naj se sliši noro – potencialno pozitivno vlogo monarhije. Danes to ni mogoče, vendar obstajajo druge možnosti, recimo loterija. Mislim, da vztrajanje monarhije nakazuje resno omejitev naše tradicionalne predstavniške demokracije in spet je ne zavrzimo kot ostanek neke reakcionarne preteklosti, poglejmo, zakaj vztraja, kaj v našem predstavništvu ne deluje več tako, kot bi moralo.
Piers Morgan: Spet, Slavoj, prikimavam. Ljudje vas lahko imajo za najnevarnejšega filozofa na zahodu, a mislim, da sva našla ogromno skupnih točk. Torej, ali sem jaz enako nevaren ali pa ste pravzaprav glas zdrave pameti v morju norosti.
Slavoj Žižek: Zelo pomembno je, kar ste zdaj povedali. Zdaj prihajam do druge točke, ki nas bo pripeljala do tegale: ne vem sicer, kje je zdaj politično, ampak gojim simpatije do ljudi, kot je Bernie Sanders. Zdaj ne govorim o politiki, ampak o tem, kako delujejo. Ne v tem, kar govori, ampak v načinu delovanja je pravi postmoderni relativist. Norčuje se iz vsega, nespodobnosti in še in še. Ampak mislim, da Bernie Sanders pogosto, bi rekel, podpira splošno spodobnost in moralno večino. Mislim, da bi morala nova progresivna levica, če želi imeti kakršno koli možnost, nehati prezirati navadne ljudi in sprejeti, da mora biti glavni fokus politike, kako navadnih ljudi ne preslepiti, ampak jih prepričati, mobilizirati, da se jim vklopijo najboljši moralni instinkti. Ne bojmo se tega izraza, moralna večina.
Piers Morgan: Slavoj Žižek, v veliko veselje mi je bilo. Kako zanimiv pogovor! Mislim, da bo ljudem všeč in res cenim, da ste nocoj govorili brez cenzure.
Slavoj Žižek: Upajmo, tudi meni je bilo v veselje, hvala!
