Za nami so sicer junijska povišanja obrestnih mer centralnih bank. Lahko pričakujemo, da bo napredek pri doseganju cilja 2-odstotne inflacije prepričal Fed, da v roku leta ponovno zniža obrestne mere. Za Evropo pa še naprej velja, da nas najverjetneje čaka nekoliko daljše obdobje povišanih obrestnih mer, prav tako ni izključeno še eno jesensko zvišanje. Skratka, pričakovanje je, da bo Fed prej zniževal obrestne mere kot ECB, kar bo krepilo evro v primerjavi z dolarjem. Različni problemi, ki znajo nastopiti v Evropi zaradi visokih obrestnih mer, se bodo reševali najverjetneje s programi TLTRO in programi odkupov obveznic (fragmentacija) in ne z nižanjem obrestnih mer, saj bo povišana inflacija za umiritev zahtevala višje obresti. Zaradi geopolitičnih trenj in vojne v Ukrajini, fiskalne ekspanzije in primanjkovanja delovne sile je težko predvideti, koliko časa bomo še trpeli povišano inflacijo v Evropi, saj je ta za razliko od ZDA manj energetsko in tudi prehrambno neodvisna. Ob tem moramo vedeti, da je demografski problem v Evropi bolj pereč kot v ZDA, pri čemer ima Evropa izven svojih meja na voljo manjši bazen kvalificirane in nekvalificirane delovne sile v primerjavi z ZDA.

V naslednjih nekaj četrtletjih je v ZDA blaga recesija bolj verjetna kot ne. Skratka pričakujemo lahko, da je Fedov dvig obrestnih mer prejšnji teden verjetno zadnji v aktualnem ciklu zaostrovanja, saj bosta gospodarska šibkost in padec inflacije (zadnji odčitek CPI je bil 3 odstotke) prepričala Fedove uradnike, da bodo končali z zategovanjem denarne politike v smislu višanja obrestnih mer. Sicer drži, da potrošnjo v ZDA še vedno podpira odpornost trga dela, saj število zaposlenih še naprej raste, zaradi česar pričakujemo nadaljevanje rasti plač v ZDA.

Fed je nedavno tudi objavil rezultate letošnjega bančnega stresnega testa. Test zagotavlja, da imajo banke dovolj kapitala za nemoteno delovanje in preprečevanje kreditnega krča v primeru gospodarskega padca. Preizkušenih je bilo 23 bank, pričakovane izgube so znašale 541 milijard dolarjev. Vendar so banke pokazale, da imajo več kapitala, kot je zahtevano. Največje ameriške banke so po uspešno opravljenem letnem stresnem testu napovedale povečanje dividend. To je pozitiven znak za finančni sistem, saj kaže, da so banke zdrave in sposobne vračanja denarja delničarjem. Med takšnimi so na primer JPMorgan Chase, ki bo četrtletno dividendo z enega dolarja za delnico povečal na 1,05 dolarja, Wells Fargo bo povišal dividendo s 30 na 35 centov za delnico, Goldman Sachs pa z 2,50 na 2,75 dolarja za delnico.

Skratka ameriška ekonomija je v številnih pogledih precej pred evropsko, in to se odraža tudi v poslovanju ameriških bank. Ameriške banke in mnoga podjetja beležijo rast dobička, medtem ko se je inflacija umirila pri treh odstotkih. Če želijo vlagatelji investirati v indeks velikih ameriških bank, to seveda lahko storijo z nakupom primernega sklada ETF. V našem primeru je to sklad XLF ETF, ki sledi bančnemu indeksu, sestavljen pa je iz največjih ameriških bank in zavarovalnic ter investitorjem omogoča dobro izpostavljenost ameriškemu finančnemu trgu. Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih bremenijo neprimerno nižji stroški kot pri vzajemnih skladih ob tipično višjih donosih. Skladi ETF so navadno tudi likvidnejši od vzajemnih skladov in vlagatelji lahko vanje vlagajo prek borznoposredniških hiš (BPH) z odprtjem trgovalnega računa ali prek storitve individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jo prav tako omogočajo borznoposredniške hiše.