Nobelovo nagrado za medicino sta prejela Katalin Kariko in Drew Weissman, ki sta s svojimi odkritji odprla pot za razvoj cepiv mRNK proti covidu. Na švedskem inštitutu Karolinska so poudarili, da sta znanstvenika prispevala k hitremu razvoju zaščite v času ene največjih groženj zdravju v novejši dobi.
Katalin Kariko je profesorica na univerzi v madžarskem Szegedu in svetovalka nemškega Biontecha, Drew Weissman pa profesor na ameriški univerzi Pensilvanija. Med sodelovanjem v ZDA sta iznašla spremenjeno tehnologijo mRNK. Izboljšave so denimo prispevale k temu, da tehnologija v telesu ni sprožala močnih vnetnih odzivov, kakršni so prvotno onemogočali njeno uporabo v medicini. Nov pristop sprva ni vzbujal posebnega navdušenja: ugotovitve, ki so bile leta 2005 objavljene v reviji Immunity, v ugledih revijah Nature in Science niso bile dobrodošle. Zanje pa so se zanimali v dveh biotehnoloških podjetjih, ameriški Moderni in nemškem Biontechu. Raziskovali so možnosti uporabe cepiv mRNK proti gripi in drugim virusnim obolenjem, a je do pravega preboja pripeljala šele pandemija.
Enostavnejša proizvodnja
Na osnovi nukleinskih kislin (mRNK) sta nastali prav cepivi Pfizerja v sodelovanju z Biontechom in Moderne. Tehnologijo mRNK so za razvoj svojega cepiva uporabili tudi v CureVacu, a je to podjetje svoj izdelek ob premajhni učinkovitosti konec leta 2021 umaknilo iz evropskega postopka za odobritev. Novi pristopi medtem že lajšajo izdelavo cepiv proti drugim nalezljivim boleznim. Znanstveniki omenjajo tudi možnost, da bi se s tehnologijo mRNK v prihodnje zoperstavljali raku.
V obstoječih cepivih mRNK je delček genskega zapisa virusa, ki vsebuje zapis za specifičen antigen, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje na svoji spletni strani. Tak primer je beljakovina S, ki jo virus uporablja za vezavo in vstop v človeške celice. »Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv,« so zapisali na NIJZ. S takim pristopom je obsežna proizvodnja cepiva relativno enostavna, so dodali.
Neizpolnjena želja po širši zaščiti
»Ta odkritja so pomembna. Pristopi so drugačni, kot smo bili vajeni, a delujejo. Z njimi je mogoče cepivo narediti hitreje,« je poudaril infektolog Franc Strle. Pri gripi medtem ostaja aktualna ideja o cepivu, ki bi bilo manj odvisno od spreminjanja virusov. »Zaščito bi tako usmerili proti delu virusa, ki je bolj stabilen. To bi lahko pomenilo, da cepiva ne bi bilo treba menjati iz leta v leto. Omenjeni novi pristopi sami po sebi sicer še ne zagotavljajo, da bo zaščita širša,« je povedal sogovornik. Tudi v primeru covida bi bila cepiva, ki bi bila bolj univerzalna in bi tako lažje »pokrivala« nove različice, dobrodošla. »A še nismo tam,« ugotavlja Strle.
Spomnimo, da je v Slovenijo prispelo posodobljeno cepivo Pfizerja proti covidu, ki je prilagojeno virusni podrazličici omikrona XBB.1.5. Po napovedih NIJZ ga bodo v zdravstvene domove dostavili konec tedna. Na zalogi medtem ostaja več kot milijon odmerkov »starih« cepiv proti covidu.
