Orodja, ki dajejo legitimnost zgrešenemu oblikovanju sveta, se nahajajo v bogatem arzenalu sistema predstavniške demokracije. Verodostojne odgovore dobimo, ko primerjamo dva zgodovinska dogodka iz časovnega obdobja pred poltretjim stoletjem. Prvi dogodek je rojstvo predstavniške demokracije. Ta časovno sovpada z drugim zgodovinskim dogodkom, to je prvim poletom toplozračnega balona. Leta 1783 sta brata Montgolfier prvič poletela z toplozračnim balonom. Polet je trajal 25 minut in dosegel razdaljo 5 km. Temu dogodku je sledil neverjeten razvoj poletov. Danes pošiljamo raziskovalne sonde v območje drugih galaksij in na sam rob vesolja ter iščemo odgovore o neznani temni snovi in temni energiji. In kako se je vzporedno v poltretje stoletje dolgem obdobju razvijala predstavniška demokracija ?
Obstala je kot zgodovinski fosil 18. stoletja. Predstavništvo, ki je ljudstvu podelilo moč, da svobodno izbira med programi političnih strank, predstavlja danes učinkovito orodje v rokah političnih in gospodarskih elit pri oblikovanju sveta po njihovi podobi. Predstavniški sistem, ki temelji na absolutni moči predstavnikov parlamentarnih političnih strank, se je v poltretjem stoletju sprevrgel v svoje nasprotje. Četrta industrijska revolucija (industrija 4.0) z dosežki umetne inteligence služi interesom političnih in gospodarskih elit, ne pa kot podpora prehodu upravljanja sveta od legalnosti k legitimnosti in od dobičkov k potrebam prebivalstva. Upravljanje sveta z orodji predstavniške demokracije je že zdavnaj doseglo svoj zenit. Med drugim takšne razmere razkriva stanje na področju korupcije. Ta je sestavini del, ne pa tujek v sistemu predstavniške demokracije. Pod nadzorom političnih in gospodarskih elit se korupcija rojeva v procesu dejanskega odločanja daleč od javnosti in parlamenta. Spreminjanje ravni bogastva sveta in obsega revščine v svetu sta vzporedna procesa. Rast svetovnega bogastva v okolju neoliberalizma sočasno prinaša rast revščine v svetu. To je podoba sodobnega in napačnega sveta, ki predstavlja uspešen projekt vladajočih elit.
Pravkar objavljena odločitev britanske vlade, da ne bo prispevala 13,5 milijarde v sklad pomoči revnim državam zaradi posledic klimatskih sprememb, ne preseneča. Financiranje vojne v Ukrajini je pomembnejši in bolj dobičkonosen državni projekt od pomoči milijonom obubožanih prebivalcev revnih držav. Takšni politiki so naklonjene tudi članice EU, saj zaradi potreb vojne v Ukrajini pospešeno investirajo v industrijo proizvodnje orožja in municije.
Prava groteska je, da v državnem zboru 90 demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva z absolutno zakonodajno močjo že leta dolgo (ne) rešuje probleme javnega zdravstva. Ustanovitelj »pro bono« ambulante pokojni Aleksander Doplihar je menil, da smo v samostojno državo vstopili z enim najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Res je, državljan z zdravstveno knjižico je bil brez čakalnih vrst in doplačil deležen vseh zdravstvenih storitev. Razumljivo, saj v tistih časih ni bilo sledu o neoliberalni politiki (in dvojni praksi). Ta očitno tudi v zdravstvu, namesto potreb pacientov, na prvo mesto postavlja zasebni interes izvajalcev zdravstvenih storitev in zavarovalnic. Unija pač deluje na temeljih neoliberalnega gospodarskega sistema in njemu prilagojeni predstavniški demokraciji. Politiki, tudi naši, bi morali vedeti, da brez sprememb neoliberalnih temeljev v delovanju države trajno izboljšanje materialne družbene in okoljske blaginje večine prebivalstva ni uresničljivo.
Janez Krnc, Litija
