Na Poljskem so v nekaterih delih družbe današnji dan slavili kot najpomembnejši po padcu komunizma v letu 1989, saj se je končala osemletna vladavina stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki je državo pod dvema premierjema (Beato Szydlo in Mateuzsom Morawieckim) popeljala v iliberalne vode in hude spore z Evropsko unijo. Vlada Mateusza Morawieckega, ki mu je predsednik države Andrzej Duda kot vodji zmagovite stranke na oktobrskih volitvah prvemu podelil možnost sestavljanja vladne koalicije, ni dobila zadostne podpore v parlamentu. To je bilo sicer jasno že od začetka, saj s PiS nobena stranka ni hotela v koalicijo. Podelitev mandata Morawieckemu je bila zato le zadnji poskus predsednika države, da svojim političnim somišljenikom in sopotnikom omogoči nadaljevanje oblasti.

Kako odpraviti pravosodne reforme?

S padcem vlade Morawieckega se je za Poljsko začelo novo obdobje. Po izglasovani nezaupnici so se namreč na hitro odvili naslednji koraki v poljskem političnem procesu. Svojo kandidaturo je za premierja vložil vodja opozicije in stranke Državljanska koalicija Donald Tusk, ki je uspel v minulih tednih oblikovati vladno zavezništvo s strankama Tretja pot in Levica. V večernih urah so ga poslanci nato tudi potrdili za novega premierja. Že danes bo parlament glasoval o zaupnici njegovi vladi.

Pod Morawieckijevo vlado poljsko ustavno sodišče ni več priznavalo primata evropskega prava nad nacionalnim. Danes je vladanje Tuska obremenilo s še dvema odločitvama. Presodilo je, da kazni, ki jih je evropska komisija naložila Poljski zaradi nespoštovanja dveh odločitev evropskega sodišča, niso skladne s poljsko ustavo. Prav tako so odločili, da so neustavne reforme, ki jih mora Poljska na zahtevo Bruslja sprejeti za deblokado evropskih sredstev. Vse te odločitve kažejo, da bo Tusk verjetno hotel hitro spremeniti sestavo ustavnega sodišča, kamor so bili nameščeni lojalni kadri PiS, in odpraviti nekatere odločbe. A veliko vprašanje je, kako to storiti.

Težko doma, lažje v tujini

Glavna tema domačega dogajanja bo, kako zavrteti čas ilibealizma nazaj in odpraviti pravosodne reforme. To mora Tuskova vlada storiti tudi zaradi sprostitve evropskih sredstev – blokiranih je dobrih 35 milijard evrov za pokoronsko obnovo in okoli 76 milijard evrov kohezijskih sredstev. V koalicijskem dogovoru je nova vlada zapisala, da pravica na Poljskem ne bo dosežena, če odgovorni ne bodo obsojeni.

»Obnova pravne države na Poljskem bo dolgotrajen in zahteven proces. Nova večina ne bo mogla sprejeti pomembnih zakonov, dokler bo trajal mandat predsednika Dude, saj lahko ta vloži veto na zakone, ki jih je sprejel parlament, koalicija pa nima dovolj glasov, da bi veto preglasila. Druga ovira je ustavno sodišče, ki je politično v rokah stranke PiS in bi lahko razveljavilo zakone. Trajalo bo še nekaj časa, preden bo koalicija lahko v celoti ponovno vzpostavila pravno državo,« je za Dnevnik ocenil Jakub Jaraczewski, raziskovalec pri nevladni organizaciji Democracy Reporting International.

Prav zato bo kohabitacija med Dudo in novo vlado težka. Tusk bo moral pazitiše na enotnost koalicije, ki je med 24 prednostnih nalog ob vračanju vladavine prava uvrstila odpravo skoraj popolne prepovedi splava, ločitev cerkve in države, depolitizacijo javnih medijev ter kriminalizacijo sovražnega govora proti LGBT skupnosti.

Drugačen odnos z EU

Od Tuskove vlade je pričakovati bistveno drugačen odnos z EU pa tudi z Nemčijo, od katere je vlada Morawieckega zahtevala 1300 milijard evrov reparacij za škodo v 2. svetovni vojni, in z Ukrajino, s katero so se zapletli v spor zaradi izvoza ukrajinskega žita.

»Tusk bo zagotovo bolj konstruktiven in sodelujoč partner EU, njegove izkušnje Svetu EU pa mu bodo pomagale, da se bo razumel s skoraj vsemi,« pravi Jaraczewski in dodaja, da se bo Poljska takoj obrnila stran od Viktorja Orbana, saj ga vidi kot prorusko grožnjo enotnosti EU. »Poljska bo tudi manj sovražna do Nemčije in Ukrajine. Hkrati bo pa Tusk nadaljeval nekatere zunanjepolitične usmeritve, kot sta tesno zavezništvo z ZDA in hitro oboroževanje poljske vojske za odvračanje Rusije,« je še prepričan Jaraczewski.