Zelo redko se zgodi, da ima ameriški predsednik televizijski nagovor ob osmih zjutraj. Danes pa je Joe Biden očitno ocenil, da mora prehiteti začetek delovnega dne bank in trgovanja na newyorški borzi, preprečiti paniko in zagotoviti, da bo država vložila vse napore za preprečitev finančne krize po odmevnem petkovem propadu regionalne komercialne Silicon Valley Bank (SVB). Američanom je Biden zagotavljal: »Vaši depoziti bodo na voljo, kadar koli jih boste potrebovali.«
SVB je bila šestnajsta največja banka v ZDA, imela je 209 milijard dolarjev sredstev. Osredotočena je bila na financiranje zagonskih tehnoloških podjetij v Silicijevi dolini in posel je cvetel, sploh med pandemijo. Banka je denar strank na računih investirala v dolgoročne državne obveznice, a v času, ko so bile obrestne mere in s tem donosnost nizke. Ko so lani prišle gospodarske tegobe, so stranke začele sredstva dvigovati. Banka je morala zato v prodajo obveznic, a je njihova cena dotlej padla, ker so Zvezne rezerve (dejansko ameriška centralna banka) vmes dvigale obrestne mere v boju proti inflaciji. Ko se je za težave SVB razvedelo in so vsi hiteli po svoj denar, se je sesula v dveh dneh, kar je bil drugi največji propad ameriške komercialne banke v zgodovini. Dva dni za njo je vrata zaprla še newyorška Signature Bank, osredotočena na kriptovalute, kar je tretji največji takšen propad.
Koliko bank še?
Analitiki zdaj iščejo razlike in vzporednice s sedanjim dogajanjem in zadnjo krizo, ki se je začela septembra 2008 s propadom investicijske banke Lehman Brothers in se potem razširila po vsem svetu. Takrat so jo zakuhale investicijske banke s prevelikim vlaganjem v obveznice, podprte z nepremičninskimi krediti. Ko se je trg nepremičnin ohladil in so Američani prenehali odplačevati hipoteke, so se mnoge od teh obveznic spremenile v ničvreden papir. Banke, ki so bile »prevelike, da bi smele propasti«, je potem reševala država in s svojim posegom preprečila kolaps sistema.
Pljusk do Evrope
Veliko neodgovorjeno vprašanje zdaj je, koliko bank je podobno kot SVB zelo izpostavljenih obveznicam oziroma visokim obrestnim meram. Po krizi leta 2008 je sicer sledila večja regulacija bančnega sektorja, a mnoga določila Dodd-Frankovega zakona, ki nosi ime predlagateljev, so pod administracijo Donalda Trumpa črtali, tudi obvezne obremenitvene teste za regionalne banke, kot je bila SVB.
Eden od nadaljnjih korakov proti krizi je možnost, da bodo Zvezne rezerve pa tudi Evropska centralna banka pritisnile na zavoro pri nadaljnjem zviševanju obrestnih mer, ki so ga trgi sicer pričakovali. Dogajanje je sicer hitro pljusknilo v Evropo. V Veliki Britaniji je banka HSBC kupila podružnico SVB, v Nemčiji pa so poslovanje podružnice SVB zamrznili.
Biden je danes dejal, da bo Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) propadli banki vzela pod svoje okrilje in jamčila za vse depozite njenih komitentov, ne le za tiste do 250.000 dolarjev kot sicer. To je novost, namenjena pomirjanju investitorjev in bančnih komitentov, zlasti v manjših bankah. Vendar so delnice nekaterih danes po Bidnovem govoru precej padle, tudi za več kot 50 odstotkov.
Biden pa je tudi dejal, da jamstva ne veljajo za investitorje v obe banki, rekoč, da je to pač kapitalizem, kjer se z naložbo lahko ušteješ. Dodal je, da bodo vodstvi bank odpustili in raziskali, zakaj sta nasedli.
