Čeprav so bile mestoma vremenske razmere še v oktobru skorajda poletne, smo zdaj vendarle zakorakali v čas, ko se lahko dobesedno čez noč spremenijo v zimske, pa tudi vsaj jutra so počasi že toliko hladna, da se merijo v temperaturah, ko se zimske pnevmatike na avtomobilih odrežejo bistveno bolje od letnih. Zmotno je namreč mnenje, da zimske gume pridejo prav le na snegu ali poledenelem cestišču – tudi ko so ceste suhe ali vlažne in je temperatura nizka, je vožnja z zimskimi pnevmatikami precej bolj varna kot z letnimi.
»Osnova razlika med letno in zimsko pnevmatiko je v tekalni površini, njeni obliki, širini kanalov… Zimska pnevmatika ima gumeno zmes, ki ostane prožna tudi pri nizkih temperaturah. Ker ima globlji profil, bolje odvaja vodo izpod tekalne površine. Lamele na tekalni površini zagotavljajo boljši oprijem v snegu, posebna gumena zmes s kombinacijo silike in kavčuka pa ne zagotavlja boljšega oprijema le na snegu in ledu, temveč tudi na namočenih cestah. Zimska in letna pnevmatika sta si glede zmogljivosti enakovredni do sedmih stopinj Celzija, pri nižjih temperaturah pa letna pnevmatika izgublja oprijem, ker se ne uspe segreti. Pri vožnji z letnimi pnevmatikami je pri nizkih temperaturah zavorna pot precej daljša, pa tudi v ovinku bo vozilo prej zdrsnilo. Veliko vlogo imata tudi globina profila – ta naj bo vsaj štiri milimetre – in pa tlak v pnevmatikah, ki ga je treba preverjati vsaj enkrat mesečno,« nam je povedal upokojeni inštruktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan.
Zavedanje vedno večje
Zaradi vsega naštetega alternativ zimskim pnevmatikam v času od 15. novembra do 15. marca ne poudarjamo prav radi, a ker ju dovoljuje zakon (pa čeprav jo vsi odsvetujejo), ju le omenimo – kdor nima ustreznih zimskih pnevmatik, ima lahko na avtomobilih namreč vseeno še naprej letne pnevmatike, ob predpostavki, da so v prtljažniku (ob zimskih razmerah pa na pnevmatikah) snežne verige. Pri čemer na Policiji opozarjajo: »Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 milimetre. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 milimetre, prištevamo k poletnim pnevmatikam.« No, tu pa so tudi celoletne pnevmatike, ki predstavljajo nekakšen kompromis med zimskimi in letnimi pnevmatikami. »A pri tem se moramo zavedati, da je optimalno delovanje celoletnih pnevmatik le do temperature minus tri stopinje Celzija. Zato bi celoletne pnevmatike priporočili le tistim, ki se z avtomobilom zelo redko vozijo, ki ne živijo v hribih, ki se vozijo na kratke razdalje in pri katerih gre za pretežno mestno vožnjo,« nam je povedal Tomaž Janežič iz podjetja Avtostop.
Ker je z zimskimi pnevmatikami oziroma ustreznimi alternativami drugače kot z letnimi (te namreč poleti niso obvezne), nadzor nad pravilnimi pogosteje opravljajo tudi policisti. Ti bodo tako zimsko opremo preverjali ob rednem delu, intenzivneje pa že pojutrišnjem, 16. novembra, in ob pričakovanih zimskih razmerah. »Policisti imajo za merjenje globine profila na voljo merilnike globine profila. Ob izvedbi nadzora lahko policist kadarkoli izmeri tudi globino profila,« ob tem še poudarjajo na Policiji.
Kot poudarjajo vsi odgovorni, sicer razveseljuje podatek, da se zavedanje o pomembnosti varnih in kakovostnih pnevmatik pri nas vsako leto izboljšuje. »Opažamo, da je iz leta v leto manj tistih, ki se lahkomiselno vozijo s pnevmatikami, ki so bile na vozilo nameščene pred več kot petimi leti, in obrabljenimi pnevmatikami. Stranke se bolje zavedajo, da je pnevmatika edini stik vozila z voziščem in da pri tem ne gre varčevati,« je povedal tudi Tomaž Janežič, ki sicer poudarja, da proizvajalci zimskih pnevmatik vsako leto na trg pošiljajo zmogljivejše ter za različne vozne navade in razmere na vozišču prilagojene zimske pnevmatike. »Opažamo pa tudi nov trend na področju prodaje pnevmatik. Zaradi vse večje prodaje športnih terencev in križancev se je povečala tudi prodaja pnevmatik večjih dimenzij. Novost pa so tudi pnevmatike za električna vozila, ki so precej težka, zato mora biti večji masi prilagojena tudi struktura teh pnevmatik.« In ko že omenjamo prodajo pnevmatik – po podatkih AMZS so se njihove cene v primerjavi s preteklim letom v povprečju povišale za 15 odstotkov, kar proizvajalci utemeljujejo z dvigom cen surovin, višjimi proizvodnimi stroški in stroški transporta.
Niso pomembne le pnevmatike
Če so pnevmatike resda najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi, vozniki vseeno ne smejo pozabiti, da priprava vozila na zimo nikakor ne pomeni le menjave pnevmatik. V zvezi z njimi smo že omenili tudi pravilen tlak, Tomaž Janežič pa svetuje tudi, da v primeru, da opazite, da se pnevmatike neenakomerno obrabljajo, torej na nekaterih mestih bolj kot na drugih, opravite optično nastavitev podvozja.
Še pred vozniško najzahtevnejšim delom leta je ob tem nujno poskrbeti za tehnično brezhibnost vozila, prav tako nikomur ne bi škodila udeležba na programu varne vožnje, kjer lahko na poligonu prek simulacije različnih situacij v varnem okolju vozniki spoznajo obnašanje svojega vozila v kritičnih situacijah ter trenirajo svoje reakcije in odzivnost, kar jim bo pomagalo do varnejše vožnje v realnem prometu. »Ob prihodu nižjih temperatur je treba letno tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla zamenjati z zimsko, preveriti delovanje akumulatorja, poškodbe in obrabo metlic brisalcev; vsako zaznano poslabšanje delovanja naj bo opomnik za menjavo. Dobra vidljivost je namreč eden ključnih pogojev za varno vožnjo, vemo pa, da je vidljivost v deževnih in meglenih razmerah ter ob sneženju slabša kot sicer. K temu svoje doda še krajši dan,« poudarja inštruktor varne vožnje pri AMZS Tomaž Farčnik, ki svetuje tudi, da je avto pred zimo najbolje odpeljati na preventivni servisni pregled in se posvetovati s strokovnjakom, saj s tehnično neustreznim vozilom še tako dober voznik morda ne bo uspel rešiti kritične situacije.
