Varnostne razmere vseh – Moldavije, Poljske, Slovaške, Litve – se močno slabšajo. Toda to poslabšanje še ni doseglo dna. Vsaka nova vas, ki jo Rusija okupira, ogroža varnostne razmere nas vseh. Kontekst varnostnih razmer Moldavije je isti, a nekoliko drugačen zato, ker ni članica ne EU ne Nata. Raven zaskrbljenosti je v Moldaviji zelo visoka. Hkrati pa smo še naprej prepričani, da se lahko Ukrajina upira, ubrani ozemlje, zmaga v bitkah in je denimo uspešna v Črnem morju. Čeprav je sedaj prišlo do nekaterih izgub na ukrajinski strani, je pred kratkim dosegla tudi nekaj uspehov. Ne bi še govoril o najbolj črnih scenarijih, se pa morajo nanje vsi pripravljati. Ukrajini je sedaj treba še naprej pomagati, pomoč še pospešiti in jo okrepiti. Na takšen način se v drugih državah zmanjšuje nevarnost, da bi nekoč bile same ogrožene.
Moldavija namerava krepiti svoje obrambno sodelovanje z EU. Financial Times je poročal, da se bo to zgodilo pri deljenju obveščevalnih podatkov, izvajanju skupnih vojaških vaj in sodelovanju pri skupnih nabavah orožja. So to moldavski koraki, s katerimi želijo preprečiti rusko posredovanje na svojih tleh?Moldavska priložnost ohraniti svobodo je v tem, da obdrži močne prijatelje in močno zunanjo podporo na različnih področjih od ekonomskega, infrastrukturnega do plinskega ter tudi na varnostno-obrambnem. Zaradi tega je Moldavija svoje varnostno-obrambno sodelovanje z evropskimi in čezatlantskimi partnerji začela krepiti že pred vojno v Ukrajini. EU je Moldaviji omogočila dostop do sredstev svojega mirovnega sklada že jeseni 2021, prav tako je takrat država že krepila sodelovanje z EU, vključno z dobavo orožja.
Sedanja nova iniciativa se je pripravljala že od decembra. Gre za novi način, kako EU strukturira obrambno sodelovanje s partnerskimi državami, torej tudi z Moldavijo. Ne gre za kak nov dramatičen ukrep, temveč za nov način krepitve Moldavije in evropske varnosti. Imamo že različne oblike sodelovanja, od moldavskega sodelovanja v mirovnih misijah, obrambnega sodelovanja z evropskimi državami do sklenjenega obrambnega sporazuma s Francijo ali pa varnostnih zagotovil Romunije, da bo v vsakem primeru pomagala Moldaviji. Nujnost sedanjega trenutka pa je, da se Ukrajini pomaga stabilizirati fronta.
Ena največjih težav Moldavije je njena teritorialna integriteta. Moldavske oblasti pridnestrske regije, kjer je navzoča ruska vojska, od neodvisnosti ne obvladujejo več. Kako namerava Moldavija Pridnestrje spet vključiti pod svoje okrilje?Načrt je doseči postopno in mirno reintegracijo. Pridnestrje želimo čim močneje vključiti v različne izmenjave z Moldavijo, na ekonomski ravni, pri trgovanju z Evropsko unijo in pri prevzemanju skupnega evropskega pravnega reda. Vse to se ne bo zgodilo hitro. Glede na napetosti in nervozo v regiji to ni preprosto. Je pa na obeh bregovih Dnestra popolnoma jasno, da absolutna večina ljudi tako na ozemljih pod vladnim nadzorom kot v separatistični regiji ne želi, da bi se v Moldaviji zgodil kakršen koli vojaški scenarij. Kljub temu obstajajo akterji, ki bi morda poskušali destabilizirati situacijo. To so v zadnjih dveh letih že večkrat poskusili. Zato je potrebna dobršna mera budnosti, a je tudi treba ohraniti hladno kri, da se ne naseda provokacijam. Vendarle pa je v osnovi vprašanje, kako lahko Moldavija doseže ozemeljsko celovitost, precej odvisno od izida vojne v Ukrajini. To je sedaj največje tveganje in hkrati največja neznanka.
V preteklih letih je bila Moldavija večkrat soočena s številnimi hibridnimi napadi iz Rusije, prav tako z vnašanjem denarja v Moldavijo, da bi se vplivalo na tamkajšnji politični proces. Moldavska obveščevalna služba svari pred novimi ruskimi hibridnimi napadi v letih 2024 in 2025, ki naj bi bili glede na raven sedanjih neprimerljivo večji. Kako se namerava Moldavija pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami in referendumom o EU letošnjega oktobra ubraniti takšnih napadov?Lanskega oktobra je naša obveščevalna služba ugotovila, da je Rusija v moldavske lokalne volitve »vbrizgala« okoli 30 milijonov evrov. Odkrili so tudi, da je bilo nekje na Bližnjem vzhodu izdanih 2000 kreditnih kartic, ki so se nameravale pretihotapiti v Moldavijo, da bi se prek njih plačevalo lokalne sodelavce, strankarske aktiviste in mestne svetnike. Pred nekaj tedni se je okoli sto političnih aktivistov proruske skupine vračalo iz Moskve z milijonom dolarjev. Vsak od njih je imel malce manj kot maksimalno dovoljenih 10.000 evrov gotovine. Takšnim napadom, ko se dnevno v moldavski politični sistem vbrizga skoraj milijon dolarjev gotovine, se je težko zoperstaviti in jih tudi spremljati. Doživljamo tudi množično dezinformacijsko kampanjo na Telegramu, TikToku in drugih omrežjih. Opažamo, da so Evropejci, Američani, evropske institucije in različne vlade z izražanjem podpore močno aktivni na X in Facebooku, kaj malo ali skoraj nič aktivnosti pa se ne dogaja na Telegramu ali TikToku. Vendarle pa ima moldavska družba in politika dobre izkušnje pri razkrivanju teh dezinformacij in boju proti oligarhom.
Predsednica države Maia Sandu je daleč najbolj priljubljena političarka v državi z okoli 40-odstotno podporo, kar je tudi v evropskih merilih veliko. Večina ljudi je imunih za dezinformacije in močno podpira Evropo. Toda kampanja se šele začenja in nikoli se ne ve, kako se bo razvila. Takšna gotovina lahko vpliva na volilno kampanjo, vendar verjetno ne na večino volilcev. Nad volitvami bi lahko visela tudi senca dogajanja na ukrajinski fronti. Soočeni bi lahko bili s fenomenom prestrašenih proevropskih volilcev, ki sicer podpirajo EU in bi volili za EU, a se hkrati bojijo, da Rusija na ukrajinski fronti napreduje.
Več kot 60 odstotkov Moldavcev podpira vstop v EU. Zakaj bo poleg predsedniških volitev treba izvesti tudi referendum o vpisu moldavske evropske poti v ustavo? Čemu je to potrebno?Delno je to zaradi dramatičnega obdobja od začetka agresije na Ukrajino, ko veliko držav sprejema zelo jasne izbire. Belorusija je dovolila, da se njeno ozemlje uporabi za napad na Ukrajino. S svojo izbiro je postala soagresorica. Gruzija s sprejemanjem spornega zakona po ruskem vzoru slabi lastno demokracijo in njene povezave do skupnosti demokracij – Evropske unije in ZDA. Njihova izbira je torej umik od svobodnega sveta.
Tudi Moldavija je sprejela jasno izbiro. Ta je, da je na strani svobodnih evropskih držav, ki želijo mir, ne vojne, in da je mir utemeljen na svobodi. V takšnih okoliščinah in izjemno pomembnem letu, ki je tudi leto volitev, prihaja do tega referenduma. Ta predstavlja način za moldavsko družbo, da ponovno potrdi svojo evropsko usmeritev.
Balkanske države so v čakalnici EU že dvajset let. Kakšna so pričakovanja Moldavije glede datuma vstopa v EU?Moldavija bi rada postala članica EU leta 2030. Od EU se je v zadnjih letih, podobno kot Balkan, naučila različne stvari. Od vrha v Solunu dolgo ni bilo skoraj nič napredka pri evropski poti balkanskih držav. Njihova izkušnja z EU je medla obljuba, ki se ni spoštovala. Moldavska izkušnja je skorajda popolnoma drugačna. Mnogi ljudje v EU so glede Moldavije vedno znova skeptični, toda nato dokažemo, da si to zaslužimo, in preidemo v naslednjo fazo. Leta 2003 so mnoge države govorile, da Moldavija ne bo dobila asociacijskega sporazuma, pa ga potem je. Leta 2017 so mnoge države govorile, da Moldavija ne bo dobila varnostnega in obrambnega sodelovanja z EU, pa ga pozneje je. Naša izkušnja torej je, da so nekatere države proti. Toda če vztrajate, opravite domače naloge z reformami in vedno znova postavljate ista vprašanja, bo na koncu odgovor ja. Tudi ko se je začelo govoriti o kandidatnem statusu Ukrajine, Moldavija ni bila omenjena. A smo nato EU prepričali, da je treba takšen status podeliti tudi naši državi.