Kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan je med prvimi ukrepi napovedal pripravo jasne strategije za spopadanje z morebitnimi novimi valovi epidemije covida-19. Poudaril je, da bo upravljanje epidemije ob novem valu okužb prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). S covidno strategijo bodo po njegovih besedah skušali zagotoviti enakovredno obravnavo vseh pacientov.
Predstavil je tudi bodoče člane ekipe na ministrstvu. Mesta državnih sekretarjev bodo prevzeli stomatolog Tadej Ostrc, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik ter nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo in ambulantni center v mariborskem kliničnem centru Aleksandra Lah Topolšek.
Načrtuje reorganizacijo ministrstva za zdravje, kjer bodo med drugim uvedli direktorata za zdravstveno nego in za digitalizacijo. Ukinili bodo direktorata za razvoj in za ekonomiko v zdravstvu in ju nadomestili z uradom za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu, ki bo zametek načrtovane nove neodvisne agencije za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu.
Sistemska prenova zdravstvenega sistema
Z ekipo se bodo lotili tudi sistemske prenove zdravstvenega sistema. A pred tem bo, kot je dejal, sistem po dveletni epidemiji covida-19 treba ponovno zagnati, saj ta še vedno ne deluje s polno zmogljivostjo. V ta namen pripravljajo interventni zakon, ki je delno že napisan.
Z njim bodo med drugim za zdravstvo namenili 500 milijonov evrov, pričakovati je tudi ukrepe za okrepitev primarne ravni. Zakon bo po napovedih spremenil tudi sestavo svetov javnih zdravstvenih zavodov, določil naj bi deficitarnost poklicev v zdravstvenem sistemu.
Sicer pa je med prvimi koraki napovedal, da bodo letos in prihodnje leto plačevali vse opravljene zdravstvene storitve, brez zgornje meje.
Po njegovih besedah si bodo prizadevali, da bi bila na neki točki javni in zasebni zdravstveni sistem popolnoma ločena. V prvi fazi pa bodo za krajšanje čakalnih vrst uporabili vse kapaciteti po kaskadnem sistemu, torej tudi koncesionarje in zasebne izvajalce.
Napovedal je, da bodo z akterji v zdravstveni sistem skušali vpeljati maksimalne čakalne dobe, kot ukrep zdravstvene politike, ki bi pripeljal k skrajševanju čakalnih vrst po zgledu nekaterih drugih držav.
Opozoril je na porušena plačna razmerja v zdravstvu. Rešitve bodo ne le na ministrstvu za zdravje, ampak na ravni vlade po njegovih napovedih pripravili do septembra. Med drugim bodo preučili možnost spremembe kompetenc, s čimer bi zmanjšali razlike med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami. Anomalije v plačnem sistemu bodo odpravili z novim plačnim sistemom javnih uslužbencev, je dejal.
