Twitter je kljukico ob izpisu uporabniškega imena uvedel leta 2009. Z njo se je ločilo pomembne osebnosti, organizacije ali znamke od preostalih uporabnikov. Ne zato, da bi jim povišala status, temveč da bi jih zaščitila pred zlorabami in oponašanjem. S tem je kljukica hkrati ščitila tudi preostale uporabnike. Ker twitter dovoljuje veliko svobode pri izbiri prikazanega imena in fotografije, je na družbenem omrežju mogoče izvajati phishing prevaram podobne akcije. Da bi takšne poskuse otežili in ohranili svobodo vsega ostalega, so pri Twitterju torej uvedli kljukico zanesljivosti oziroma potrjenosti, postopek pa naredili dovolj zahteven, da je do prevar prihajalo težko. Nato je na prizorišče pregovorno nesrečnih 13 let kasneje stopil Elon Musk.
Musk je ob prevzemu Twitterja izrazil nezadovoljstvo nad obstoječim sistemom dodeljevanja modre kljukice in predlagal prost dostop v zameno za 8 dolarjev naročnine, a z grožnjo blokade v primeru posnemovalskih računov. Uradno je namen odvračanje botov, v resnici pa gre predvsem za iskanje novega vira prilivov, ki jih podjetje krvavo potrebuje. Dva tedna po 44 milijard dolarjev težkem prevzemu Musk ne izključuje niti možnosti stečaja podjetja. Novi sistem je zaživel 9. novembra, dan po volitvah v ZDA, in se nemudoma spremenil v tekmo z moderatorji, kdo bo hitrejši.
Parodični račun košarkarja LeBrona Jamesa je oznanil željo po prestopu iz ekipe LA Lakers, parodična računa ameriškega senatorja Teda Cruza ter konservativnega političnega komentatorja Bena Shapira sta se spustila v zelo nazoren pogovor o spolnosti. Parodični račun ameriške veje Nintenda (podjetja, ki da zelo veliko na vsej družini prijazno podobo in slovi po pravdanju) je objavil fotografijo svojega ikoničnega lika Maria z iztegnjenim sredincem. Varno ni bilo niti Muskovo podjetje Tesla. Parodični račun Tesle s kljukico je objavil več provokativnih zapisov, med drugim potrdilo, da je drugo vozilo znamke Tesla trčilo v zgradbo WTC, kar je referenca na teroristični napad 11. septembra v New Yorku. »Vrnil« se je tudi parodični račun Donalda Trumpa. Račune sicer brišejo, a jih vselej prehitevajo novi. Gre torej za nočno moro znamk in vseh uporabnikov, ki morajo paziti na percepcijo v javnosti. Nič od tega ne gre v prid povečanju verodostojnosti omrežja ali zanimanju za oglaševanje.
Pri Twitterju so sicer izhodiščno poskušali poskrbeti za več jasnosti in so klasično preverjenim računom dodali sivo kljukico, a je ta še isti dan na izrecno Muskovo zahtevo izginila. Zdaj je med resnično preverjenimi in plačljivimi računi mogoče ločiti le še s klikom na kljukico, ko se izpiše, v katero skupino sodi uporabnik.
