Teroristični napadi na Združene države Amerike pred dvajsetimi leti so bili ena tistih izkušenj, ki se vtisnejo globlje v spomin, piše Damjan Franz Lu v novi številki Nedeljskega dnevnika. Prizori potniških letal, ki sta trčili v stolpa Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, balon ognja, ki je ob udarcu bušnil na vse strani, kmalu zatem pa tragični spektakel sesutja 500 metrov visokih dvojčkov, vse v živo prikazano na televizijskih zaslonih po vsem svetu, so bili tako nadnaravni, tako šokantni, da jih je bilo težko razumsko doumeti.
Ko so te dni ob obletnici spet predvajali najbolj dramatične posnetke, tudi tiste redkeje videne, se je mnogim spomin vrnil v čas, precej drugačen od današnjega, nekako bolj nedolžen.
Vzroki za ta prelomni dogodek so bili večplastni, pravi profesor dr. Bogomil Ferfila, ki je na fakulteti za družbene vede v tistem času poučeval ameriške študije. Od takrat je znanstveno pozornost med drugim preusmeril na muslimanske države. Vendar glavni vzrok vidi v ameriški prisotnosti v Perzijskem zalivu. »Zalivske države je Amerika potrebovala zaradi nafte. Njihov prihod je v nekaterih tamkajšnjih krogih povzročil odpor.«
Tako ni naključje, da je napade izvedla teroristična organizacija Al Kaida in da je bila velika večina ugrabiteljev letal, ki so jih usmerili v stolpa WTC, Pentagon in (neuspešno) proti stavbi ameriškega kongresa, savdskih državljanov. Napadom je sledil razmeroma hiter odziv Američanov in tedanjega predsednika Georgea W. Busha, ki se je odločil napasti Afganistan, kjer je imela Al Kaida svoje središče in je sodelovala s talibani.
Ob vsem tem, kar je bilo najbolj vidno v vsakdanjih novicah, se je bolj po tiho začelo spreminjati tudi življenje. Najprej potovanja.
Dr. Ferfila se spominja, kako se je kmalu po dogodku v Združene države Amerike odpravil s skupino študentov; pot je bila zahtevnejša kot običajno, varnostni ukrepi strožji in že dejstvo, da so bili v skupini študenti, je pritegnilo pozornost varnostnikov. »Mnogi teroristi, ki so sodelovali v napadih, so v ZDA prišli prav kot študenti,« je pojasnil.
Varnostni ukrepi, ki so jih tedaj že doživljali potniki na poti v ZDA, so bili videti kot nekaj izjemnega, danes so povsem vsakdanji. Preverjanje identitete, namena potovanja, varnostni ukrepi na poti do letal in na letalih, kjer je dostop do pilotske kabine med letom povsem onemogočen, so samo del nove realnosti.
Kmalu po napadih so se ameriške tajne službe, posebno Nacionalna varnostna agencija (NSA), bolj usmerile k elektronskemu zbiranju podatkov. Ker je bilo početje v takšnem informacijskem času razmeroma preprosto, so postali apetiti gromozanski.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Z milo glasbo za slovensko dušo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako na svojo bogato glasbeno kariero gleda Franc Mihelič, harmonikar in skladatelj, ki je pred kratkim dobil državno odlikovanje, kako zaradi oteženega dostopa do družinskih ambulant nekateri bolniki čakajo predolgo in je to zanje lahko celo usodno, zakaj tudi zelenjavo napadajo virusi in od kod vse pridejo, kako se je mladi dijak iz Zasavja odlično odrezal na svetovnem tekmovanju v debatah v angleškem jeziku, kakšno je ozadje polemik o obveznem cepljenju proti covidu-19, kaj o obdobju pred, med in po koronavirusu meni vodja skupine Čuki Jože Potrebuješ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
