V Falunu, kjer je prejšnji konec tedna v sprintu Lampičeva osvojila drugo mesto, Urevčeva pa 14., je slovenska reprezentanca ostala na treningih in pripravah. V četrtek se je s kombiji preselila v 500 kilometrov oddaljeni Ulricehamn, drugo zaporedno prizorišče na Švedskem, ki je najprej gostilo posamični tekmi moških in žensk v sprintu, nato pa še ekipni sprint.
Že sobotna posamična preizkušnja na razgibani progi brez ekstremnih vzponov in s številnimi ovinki je potrdila odlično formo Slovenk. Med 57 tekmovalkami sta se zlahka uvrstili v polfinale, med dvanajst najboljših, že v četrtfinalu pa je izpadla prva favoritinja, Švedinja Linn Svahn, ki je padla. Od slovenskega dvojca, ki je tekel v isti skupini, je v finale presenetljivo napredovala le prvouvrščena Urevčeva, tretjeuvrščena Lampičeva pa je ostala brez njega, saj ni bila niti med srečnima poraženkama in se je morala zadovoljiti s končnim sedmim mestom.
V finalu kar štiri Švedinje
Evine tekmice v finalu so bile štiri Švedinje (Maja Dahlqvist, Johanna Hagstroem, Jonna Sundling, Hanna Falk) in Američanka (Jessie Diggins). Slovenka je vodila skoraj do polovice 1550 metrov dolge proge, nato pa je začela izgubljati boj s tekmicami. O zmagovalki je odločal ciljni sprint, v katerem je švedski dvoboj dobila Dahlqvistova (za 26-letnico je bila to prva posamična zmaga v svetovnem pokalu) s 30 stotinkami prednosti pred Hagstroemovo, med kvartet Švedinj na prvih štirih mestih se je uvrstila Digginsova, Urevčeva pa je bila peta in s tem dosegla svojo najboljšo uvrstitev med elito.
Sedmi februar 2021 bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega smučarskega teka, za to pa sta poskrbeli Lampičeva in Urevčeva s premierno zmago na ekipnem sprintu. Anamarija je v Ulricehamnu nastopila v tej disciplini že pred štirimi leti, ko je skupaj s Katjo Višnar, Leo Einfalt in Alenko Čebašek osvojila sedmo mesto, decembra lani pa z Urevčevo tretje v Dresdnu v Nemčiji, a je bila konkurenca zelo okrnjena, saj so zaradi strahu pred koronavirusom nastop odpovedale vse reprezentance iz Skandinavije.
»To je odlična kombinacija. Slovenki sta neverjetno močni,« je navdušeno vpil komentator na televizijski postaji Eurosport, ko si je naš dvojec v nedeljo zlahka pritekel finale. Urevčeva in Lampičeva (vsaka tekmovalka je morala trikrat preteči po 1,2 kilometra) sta bili po uvodnih dveh krogih dvakrat četrti, po naslednjih dveh obakrat tretji. V svojem zadnjem teku je Eva zdrsnila na četrto mesto, s katerega je v zadnjo predajo krenila tudi Anamarija. Toda v končnici si je tekačica iz Valburge najprej izborila drugo mesto, v neverjetnem finišu pa je prehitela še Švedinjo Svahnovo za 18 stotink sekunde.
Lampičeva ostaja v rdeči majici
»Zadovoljna sem bila s sobotnim petim mestom, a manjkala je pika na i. Verjamem, da bo kmalu prišla,« je po posamičnem sprintu preroško napovedala Eva Urevc, ki je priznala, da je v finalu izbrala slabo taktiko, moči za finiš pa je imela še dovolj. Manj zadovoljna je bila Anamarija Lampič, ki je obstala v polfinalu, a je v točkovanju sprinta ostala v rdeči majici vodilne s 96 točkami prednosti pred Švicarko Nadine Faehndrich: »Na progi sem bila zares močna. V četrtfinalu mi je uspel dober start, v polfinalu je bil zelo slab, povozila sem tudi kamenček. Nisem se mogla preriniti naprej, ostala sem na tretjem mestu in brez finala.«
Po treh posamičnih sprinterskih zmagah v svetovnem pokalu (Pjongčang 2017, Lenzerheide 2019, Val di Fiemme 2020) si je 25-letna Lampičeva pritekla tudi prvo v ekipnih sprintih v karieri. Varovanka italijanskega trenerja Stefana Saracca je bila navdušena: »Končno mi je uspelo. Ne samo premagati Svahnovo, ampak tudi vse preostale! Končno sem v finalu dobila občutek, ki sem ga iskala ves vikend. Tudi taktično sva tekli zelo dobro. Bili sva v ospredju, a zaradi vetra ne na prvem mestu, nisva rinili naprej. Ostali sva v ozadju v zavetrju, kar je bilo zelo pomembno.« Po lanskem tretjem mestu v Dresdnu je 25-letna Blejka Eva Urevc prvič stopila na najvišjo stopničko: »Izredno, neverjetno. Najina taktika je bila, da držim stik s tekmicami in da predam brez večjega zaostanka. To mi je tudi uspelo, Anamarija pa je potem lahko pokazala, česa je zares sposobna.«
