Kot je povedal po tekmi, je pravzaprav vse potekalo v enakem ritmu kot ponavadi, šele pred zadnjim skokom so ga preplavila čustva.
»Do konca tekme je bilo super, v bistvu je bilo vse tako kot ponavadi. Zelo sem hvaležen, da so me pustili, da je ritem tekme potekal tako kot vsakič. Da sem lahko bil v svojem protokolu, svojem ritmu, s svojo ekipo in nenazadnje, da sem na zadnji tekmi dosegel tudi zelo dober rezultat,« je dejal 31-letni šampion.
Pojasnil je, da je vse teklo po ustaljenih tirnicah, šele na vrhu letalnice bratov Gorišek pred zadnjim skokom pa se je zavedel, da je to pa res njegov zadnji, zadnji skok.
»Priznam, malo me je stiskalo. Ko sem prišel na vrh letalnice s smučkami in pogledal dol, me je prešinilo, da je to pa zdaj res zadnjič. Čutil sem v prsnici oziroma za želodcem, kot da me malo stiska, ampak to so bila samo pozitivna čustva,« je zadnji nastop potrpežljivo opisal skakalni as in dodal, da je vse do takrat pravzaprav lahko odmislil čustva.
»Res so samo še trije!«
Pred poskusno serijo mu je Timi Zajc navrgel, da ima samo še tri skoke do konca kariere. »Ko sem se peljal na vrh letalnice, sem si rekel: 'Pismo, res so samo še trije!' Nekako takrat tega še nisem dojemal kot velik konec nečesa.
Poznejši spektakel Hvala, Peter, ki so mu ga pripravili v čast, pa je jedrnato opisal: »Čudovito! Kaj naj rečem? Takšen, kot se spodobi.«
Medtem pa je bil na sami prireditvi zelo ganjen. »Danes se končuje moja 22-letna kariera. Bilo je vsega, od kratkih skokov do najdaljših. Pot je bila dolga, vesela, uspešna ... « je dejal Prevc in se s tresočim glasom v mikrofon zahvalil tudi navijačem: »Zelo sem ponosen, da me v takem številu spremljate ob zadnjem skoku.«
Kot je povedal, med samo ceremonijo ni razmišljal nič posebnega, v čast mu je bilo, koliko ljudi je pospremilo njegov konec športne poti. »Razmišljal sem, koliko ljudi je tu, spoštovanja, podpore, navijanja tudi hvaležnosti. Ne vem, bil sem zelo ponosen, ko sem se sprehajal po izteku.«
Vesel je bil tudi, da sta sinova lahko z njim delila te trenutke: »Za Oskarja ne vem, koliko zares dojema, kaj se je dogajalo. Ludvik pa se mi zdi, da je zelo ponosen name in zelo dobro ve, za kaj gre. Vesel sem, da lahko to z njim delim.«
Novega poglavja se zelo veseli
Pozneje je novinarjem razlagal, da je bila ta Planica primerljiva s tisto leta 2016, ko je osvojil veliki kristalni globus, vendar se mu zdi, da je bilo vseeno takrat več evforije.
»Tista se mi zdi, da je bila bolj evforična, tam je bilo precej več evforije, ali se je to zdelo samo meni? Ne vem? Takrat sem zmagal, to je bilo drugače. Letos sem na finalu tudi, vendar ne na zadnji skok sezone oziroma kariere. Vseeno je bilo kar primerljivo.«
Kot eden redkih športnikov je ujel tudi pravi trenutek za konec kariere, sanjski vikend v Planici je v petek kronal tudi z zmago v svetovnem pokalu, skupno je sezono kot najboljši Slovenec končal na visokem petem mestu.
Za petkovo slavje, njegovo že 24. posamično zmago v svetovnem pokalu, so mu od srca čestitali tudi tekmeci. »Zelo veliko mi pomeni ta odnos, ker ne bom rekel, da smo taki tekmovalci, da bi skupaj hodili na kosilo, ampak smo čez sezono precej vsi v svojih sobah in vsak zase na skakalnici. Ampak počasi zlezemo tudi en drugemu pod kožo in vesel sem, da so mi vsi čestitali, tudi tisti, ki jim ne gre.«
»Ko ti gre, je precej lažje ostati skoncentriran na svoje naloge. Je pa res odlično, da sem bil od novembra do zdaj na visoki ravni in mi jo je uspelo dvigovati vse do petkovega vrhunca in zmage,« je o tem dejal Prevc, ki se zdaj najprej veseli golaža: »Zdaj je čas za golaž, to je to.«
O novem poglavju, ki ga čaka zdaj, pa je zatrdil: »Če sem se nekako bal tega trenutka, ko se bom zazrl v prihodnost, pa ne bom vedel, kaj me čaka, se novega poglavja zdaj zelo veselim.«
