SDS in NSi sta svoj seznam kandidatov za junijske evropske volitve že pokazali, več vprašanj kot odgovorov pa na začetku aprila ostaja pri koalicijskih strankah. V Levici naj bi uradno listo predstavili v drugi polovici aprila, torej tik pred začetkom volilne kampanje v maju, a so neuradno že znani ključni kandidati. Nosilka liste bo, kot kaže, poslanka Nataša Sukič, ki se je v zadnjih mesecih že aktivirala pri evropskih temah. Z zadnjega mesta bo strankine možnosti krepil Luka Mesec. V Levici so očitno pripravljeni prevzeti tveganje, da bi bil minister za delo in podpredsednik vlade izvoljen s preferenčnimi glasovi.
Na listi so še državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, diplomantka mednarodnih odnosov Katja Sluga, predsednik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ Exyumak Fahir Gutić, umetnostna zgodovinarka Zdenka Badovinac, delegat zasavskega pokrajinskega odbora v svetu stranke Matej Zupan, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Tarra Stermšek Kristan, na zadnjih državnozborskih volitvah kandidatka Nestrankarske ljudske liste Gibanja Zdrava družba. Vrstni red še ni dokočnen, saj ga bodo organi, kot rečeno, predvidoma potrdili do konca meseca.
Levica kljub temu, da še ni uradno sporočila liste, že nekaj mesecev z aktivnostmi jasno kaže konture programa za evropske voltive. Potem ko je predvidena nosilka liste Nataša Sukič februarja pospremila začetek volilne kampanje Evropske levice za letošnje evropske volitve v pogovoru s socialistom in nekdanjim vodjem britanske laburistične stranke Jeremyjem Corbynom, je konec prejšnjega meseca izzvala predsednico evropskega parlamenta Roberto Metsolo, ki je bila na obisku v Sloveniji, glede neukrepanja zoper Izrael, ki izvaja genocid v Gazi. V najmanjši opozicijski stranki zagovarjajo mirovniško usmerjeno politiko, ki da je ključna v današnjem trenutku številnih vojn in mednarodnih kriz. Nalogo levice na prihajajočih evropskih volitvah vidijo v tem, da po desetletjih neoliberalne razgradnje in desnega populizma povrne upanje v solidarnost in socialno pravičnost.
V soboto, kot kaže, še ne bo znana cela lista
V Gibanju Svoboda medtem pred napovedano sobotno razgrnitvijo končne liste na festivalu stranke v Zbiljah mrzlično iščejo kandidate za volitve v evropski parlament. Organi stranke so prejšnji teden potrdili le sedem kandidatov, med njimi tudi aktualnega poslanca Klemna Grošlja, ki pa je svojo kandidaturo umaknil. Ob našem klicu ni želel komentirati razlogov za svojo potezo, neuradno pa naj bi ga zmotilo, da ga je stranka umestila na nehvaležno osmo mesto, kar naj bi na njegovo začudenje izvedel na nedavnem svetu stranke. Podpredsednik vlade, pristojen za komuniciranje, Matej Arčon, je danes po seji vlade ponovil, da lahko o razlogih za umik komentira le Grošelj, da pa je osebno mnenja, da se je evropski poslanec prenaglil z odločitvijo.
V stranki imajo s sestavljanjem liste očitno velike težave, saj so novačili tudi Marto Kos, ki so se ji med predsedniško kampanjo čez noč odpovedali, češ da ni dosegala visokih rejtingov za izvolitev. Marta Kos je za Dnevnik potrdila, da so jo vprašali, če bi kandidirala na listi Gibanja Svoboda in da je ponudbo zavrnila. V zameno za kandidiranje na listi naj bi ji Golob celo ponujal komisarsko mesto. Arčon je sicer danes spregovoril tudi o tem, ali bodo po nedavnih dogodkih v Svobodi uspeli do sobote sestaviti listo z vsemi devetimi imeni, kot so napovedovali v vabilu. V soboto bomo predstavili doslej že znane kandidate, je dejal, in dodal, da proces potrjevanja še poteka. »Evidentiranih kandidatov je več kot 50, časovna komponenta pa ni tako pomembna, saj imamo do 10. maja še več kot mesec dni. Stremimo pa k temu, da bomo listo sestavili prej, da se lahko naši kandidatiprej vključijo v kampanjo.«
Spomnimo, da so prejšnji teden v Svobodi po svetu stranke uradno potrdili le, da sta med izbrano sedmerico aktualna evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj, ki sta bila leta 2019 izvoljena na listi LMŠ. Poleg Joveve pa so neuradno na listi še predsednik podmladka Matej Grah in državna sekretarka za odnose z DZ v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, pa tudi nekateri poslanci stranke. Omenja se Tamaro Vonta in Uroša Brežana. Stranki bo na pomoč priskočil tudi nekdanji poslanec LDS in dolgoletni direktor porodnišnice Postojna Aleksander Merlo.
Socialni demokrati najprej v menjavo vodstva
Robert Golob, premier in predsednik Gibanja ocenjuje, da je kandidaturo za evropskega komisarja smiselno povezati s kandidatovim angažmajem na evropskih volitvah, stranke bi morale sporočiti volilcem, koga bi predlagale za evropskega komisarja, če bi imele to možnost in ta kandidat bi moral nastopiti na volitvah v evropski parlament. Po neuradnih informacijah naj bi v Bruslju že poizvedovali, kdo bi lahko bil slovenski kandidat za evropskega komisarja, Golob pa naj bi se o tej kandidaturi že pogovarjal z ljudmi, ki pa niso člani vlade. Kandidata za evropskega komisarja evropskemu svetu in mandatarju nove evropske komisije sicer predlaga vlada države članice, komisijo pa imenuje evropski parlament. Premier Golob meni, da mora biti evropski komisar iz Slovenije tudi zastopnik slovenskih interesov v evropski vladi, saj tako v evropski komisiji delujejo tudi drugi evropski komisarji. Glede na znana razmerja moči v slovenski vladi Golob ne dvomi, da bo vlada za evropskega komisarja iz Slovenije predlagala kandidata, ki bo imel podporo vodilne vladne stranke.
V vrstah SD pa naj bi svoje adute razkrili šele po volilnem kongresu, ki stranko čaka 13. aprila, ko bodo po aferi Litijska in sestopu aktualne prvakinje Tanje Fajon izbirali novo vodstvo stranke. Poleg ajdovskega župana Tadeja Beočanina in vodje poslancev SD Janija Prednika je kandidat za naslednika Fajonove še evropski poslanec Milan Brglez, ki bo nov mandat predvidoma lovil z zadnjega mesta liste. Nosilec naj bi bil Matjaž Nemec, v SD pa naj bi si po naših informacijah na listi močno želeli tudi Tanjo Fajon, ki pa na to ne pristane in ne da soglasja. Za stranko bodo evropske volitve glede na sedanjo krizo izrednega pomena, pri čemer v vsebinskem smislu poudarjajo, da se na evropski ravni že desetletje kaže nemoč konservativnih in liberalnih političnih opcij pri učinkovitem spopadanju s krizami, to je draginjo, inflacijo in upadom konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kar da poslabšuje življenja Evropejk in Evropejcev.