»Zdravstveni sistem v Gazi, ki je preobremenjen, ima omejene zaloge in je vse bolj ogrožen, je dosegel točko, od koder ni vrnitve,« je sporočil ICRC. Opozoril je, da so bile zdravstvene ustanove in osebje v Gazi od začetka spopadov že večkrat tarča napadov in dodal, da so sedaj ogrožena življenja več tisoč ranjenih, bolnih in razseljenih ljudi.
Siloviti spopadi blizu glavnih bolnišnic
Z območja Gaze danes poročajo o spopadih in obstreljevanju v bližini več bolnišnic v mestu Gaza, tudi največje Al Šifa, medtem ko se izraelska vojska ob prodiranju globlje v notranjost palestinske enklave spopada s palestinskim skrajnim gibanjem Hamas. V enklavi po 35 dneh spopadov in blokade ne deluje že 20 od skupno 36 bolnišnic. Izrael je napovedal, da bo izvajal dnevne štiriurne »premore« vojaških operacij na severu območja Gaze, kar naj bi omogočilo dostavo humanitarne pomoči v oblegano enklavo in pomagalo civilistom, da se umaknejo na varno. Palestinske oblasti pod vodstvom Mahmuda Abasa so medtem znova nakazale, da so po koncu vojne pripravljene prevzeti nadzor nad Gazo v okviru rešitve dveh držav.
Spopade blizu največje bolnišnice v enklavi Al Šifa je v četrtek potrdil tudi Izrael, ko je sporočil, da so v vojaški četrti Hamasa v bližini bolnišnice v kopenskih in zračnih napadih ubili več deset pripadnikov Hamasa in uničili več njihovih predorov, današnjih spopadov pa še ni komentiral, poročata britanski BBC in francoska tiskovna agencija AFP. V tej bolnišnici, v katero se je zateklo tudi več tisoč ljudi iz celotne enklave, naj bi po trditvah Izraela imel Hamas skrite poveljniške centre, pod zemljo pa mrežo predorov.
Izraelska vojska medtem preverja trditve, da so ponoči rakete zadele območje blizu bolnišnice. Na družbenih omrežjih namreč kroži video posnetek, na katerem je videti posledice padca izstrelka na dvorišču bolnišnice. Direktor bolnišnice Al Šifa pa je danes zjutraj sporočil, da je bila v izraelskem napadu na bolnišnični kompleks poškodovana ena od tamkajšnjih klinik, ki jo uporabljajo za nujne zdravstvene primere, vanjo pa so se zatekli razseljeni s celotnega območja Gaze, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Po podatkih palestinskih oblasti v Gazi, ki jih vodi Hamas, je bilo v izraelskih napadih na bolnišnični kompleks danes ubitih 13 Palestincev, ranjenih pa več deset. Ministrstvo za zdravje v Gazi pa je sporočilo, da so izraelski tanki vdrli v kompleks pediatrične bolnišnice Rantesi, ki se nahaja okoli dva kilometra severno od bolnišnice Al Šifa. Kot navaja Ansa, je Rantesi edina bolnišnica v Gazi za otroke z rakom. O tankih pri bolnišnici je poročal tudi BBC, ki je še navedel pričo, da izraelski vojaki preko zvočnikov pozivajo vse, ki niso pacienti ali zaposleni, naj zapustijo bolnišnico.
BBC poroča o spopadih še blizu dveh bolnišnic v mestu Gaza - bolnišnice Al Kuds in indonezijske bolnišnice. Ta je bila po podatkih indonezijskega zunanjega ministrstva deloma poškodovana v nočnih eksplozijah. Z izjemo te bolnišnice so vse druge omenjene obkoljene.
Bolnišnicam primanjkuje razkužil, anestetikov in elektrike
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da zaradi silovitega bombardiranja, uničenja ali pomanjkanja medicinskih zalog 20 od 36 bolnišnic na območju Gaze ne deluje več. Tiste, ki še delujejo, pa obravnavajo samo še nujne primere, saj jim za redno oskrbo pacientov primanjkuje razkužil, anestetikov in elektrike. V nekaterih je enkrat več pacientov kot je postelj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tiskovna predstavnica WHO Margaret Harris je v Ženevi še povedala, da so prejeli poročila o spopadih okoli bolnišnice Al Šifa, da pa o obsegu škode nimajo podatkov. Ministrstvo za zdravje v Gazi je medtem danes sporočilo, da je bilo od smrtonosnega napada Hamasa na Izrael 7. oktobra v izraelskih povračilnih napadih na Gazo ubitih 11.078 Palestincev, od tega 4500 otrok. Ranjenih je 27.490 ljudi, poroča AFP.
V napadih Hamasa je bilo ubitih 1400 ljudi, zajeli so 240 talcev, ki jih zadržujejo na območju Gaze.
V Gazi v enem mesecu ubitih več kot sto sodelavcev ZN
V enem mesecu izraelskega obleganja Gaze je bilo v palestinski enklavi ubitih več kot sto sodelavcev agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), je danes sporočil vodja agencije Philippe Lazzarini in ob tem pozval k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja.
»Pretresen. V enem mesecu je bilo ubitih več kot 100 sodelavcev UNRWA. Starši, učitelji, medicinske sestre, zdravniki, podporno osebje,« je Lazzarini zapisal na omrežju X.
Lazzarini, ki je kmalu po začetku izraelskih napadov na Gazo sporočil, da ta hitro postaja »peklenska luknja«, je vnovič pozval k prekinitvi ognja. Njegova agencija je sporočila, da je natančno število ubitih sodelavcev 101.
Blinken: ZDA si prizadevajo za zaščito Palestincev
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes pozdravil novico, da bo Izrael dnevno izvajal štiriurne premore obstreljevanja Gaze. Kljub temu je opozoril, da je bilo ubitih preveč Palestincev ter zagotovil, da si ZDA prizadevajo za zaščito prebivalcev in krepitev dobave pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ubitih je bilo bistveno preveč Palestincev,« je med obiskom v indijskem New Delhiju sporočil Blinken. Kot je zatrdil, si želijo narediti vse, kar je možno, da zaščitijo prebivalstvo in povečajo količino humanitarne pomoči, ki jih doseže. Blinken, tako kot predsednik ZDA Joe Biden, Izraela sicer ni pozval k prekinitvi ognja. Ko je pred enim tednom obiskal Izrael, pa je ponovil, da ima ta "pravico in dolžnost, da se brani in zagotovi, da se dogodki 7. oktobra nikoli ne ponovijo".
Netanjahu znova zanikal namero Izraela po okupaciji Gaze
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek znova zavrnil možnost prekinitve ognja na območju Gaze. »Prekinitev ognja s Hamasom bi pomenila predajo,« je dejal v pogovoru za ameriško televizijo Fox News in pojasnil, da za vojaško ofenzivo ne obstaja nikakršna časovnica. »Mislim, da izraelska vojska napreduje izjemno dobro,«j e dejal in dodal, da bodo nadaljevali, dokler bo treba.
Netanjahu je v četrtek zatrdil, da Izrael ne namerava v Gazi ostati na dolgi rok. »Ne prizadevamo si zasesti Gaze, ne prizadevamo si okupirati Gaze in ne prizadevamo si vladati v Gazi,« je dejal. Je pa poudaril, da bo na območju potrebna civilna vlada, obenem pa bo Izrael moral zagotoviti, da se napad, kakršen se je zgodil 7. oktobra, ne ponovi.
Izraelske sile bodo po njegovih besedah ostale pripravljene, da po potrebi ponovno »vstopijo v Gazo in ubijejo ubijalce«. »To bo preprečilo ponoven pojav gibanja, kakršno je Hamas,« je bil prepričan v pogovoru, ki ga povzemata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC.
Izrael je napovedal uničenja Hamasa, potem ko so pripadniki skupine 7. oktobra vdrli prek meje in na izraelskem ozemlju ubili 1400 ljudi, večinoma civilistov, še 240 so jih zajeli kot talce. V povračilnih napadih izraelske vojske je bilo doslej na območju Gaze ubitih več kot 10.800 ljudi, po navedbah tamkajšnjih oblasti večinoma civilistov, med njimi številni otroci.
Sovražnosti na območju so ponovno vzplamtele prav, ko se je Izrael bližal mirovnemu dogovoru s Savdsko Arabijo, potem ko je že normaliziral odnose z več drugimi arabskimi državami. Netanjahu meni, da konflikt ne bo spodkopal diplomatskega uspeha in da se bodo lahko pogajanja obnovila, ko Izrael uniči Hamas. »Pogoji bodo takrat zreli. Pravzaprav mislim, da bodo po zmagi še bolj zreli,« je še dejal.
Abas po koncu vojne pripravljen prevzeti oblast v Gazi
Palestinske oblasti pod vodstvom Mahmuda Abasa so znova nakazale, da so po koncu vojne med skrajnim palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom pripravljene prevzeti nadzor nad Gazo v okviru rešitve dveh držav. Zamisel o tem, da bi palestinske oblasti prevzele nadzor v Gazi, je bilo v minulih dneh že slišati tako s strani Abasa kot ZDA.
»Nosili bomo polno odgovornost v okviru celovite politične rešitve,« je po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa danes dejal predsednik Abas. Pri tem je mislil na ustanovitev neodvisne palestinske države, ki bi poleg območja Gaze vključevala še Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Abas ni sicer tokrat prvič izrazil pripravljenosti palestinskih oblasti, da prevzamejo oblast v Gazi. Med drugim je to dejal med obiskom ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna konec minulega tedna v Ramali na Zahodnem bregu.
Večina članov obstoječe izraelske desničarske vlade sicer nasprotuje takšni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta in jo zavrača kot nevarno za judovsko državo. Nekateri skrajno desničarski ministri v vladi premierja Benjamina Netanjahuja se celo zavzemajo za priključitev Zahodnega brega in Gaze.
Islamistična skupina Hamas je leta 2007 z nasiljem prevzela oblast v Gazi in z območja pregnala zmerno palestinsko gibanje Fatah predsednika Abasa. Od takrat je Gaza pod nadzorom Hamasa, medtem ko Fatah vlada na Zahodnem bregu.
Izrael želi po napadu Hamasa 7. oktobra uničiti njegovo vodstvo in vojaške zmogljivosti. ZDA po poročanju dpa vztrajajo, da se v razprave o prihodnosti Gaze vključijo tudi palestinske oblasti pod vodstvom Abasa, ki je na oblasti že več kot 18 let in pri mnogih Palestincih ne uživa več podpore.
