Po oceni NIJZ je v državi trenutno 13.124 aktivnih primerov okužb, kar je 354 manj kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb trenutno znaša 839, kar je 39 manj kot dan prej. V zadnjih 14 dneh so potrdili 619 okužb na 100.000 prebivalcev. V ponedeljek so sicer opravili tudi 37.051 hitrih testov, ki jih v primeru pozitivnega izvida preverijo še s PCR-testom.
V bolnišnicah se zdravi 419 covidnih bolnikov, sedem manj kot dan prej. Intenzivno nego jih potrebuje 107, umrlo pa je devet bolnikov s covidom-19, Najmlajši hospitalizirani bolnik ima 18 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 27 let.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade v Sloveniji cepljenih 1.118.318 ljudi oz. okoli 53 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki cepiva pa 991.678 oseb oz. okoli 47 odstotkov prebivalstva.
Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 63 odstotkov oseb, z vsemi potrebnimi odmerki pa 56 odstotkov oseb. Med starejšimi od 50 let jih je s prvim odmerkom cepljenih 74 odstotkov, z vsemi pa 68 odstotkov. Po podatkih vlade so v ponedeljek cepili 4817 oseb.
Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pa so sporočili, da so med 13. in 19. septembrom sekvencirali 359 vzorcev, s potrjeno okužbo z novim koronavirusom. Od tega je bilo 312 vzorcev izbranih iz laboratorijev, ko so potrdili okužbo, pri čemer so pri vseh teh vzorcih potrdil delta različico novega koronavirusa.
Poleg tega so v nacionalnem laboratoriju 44 vzorcev analizirali po naročilu epidemiologov in tri vzorce od bolnikov, ki se zdravijo na intenzivnem oddelku. V teh dveh skupinah so odkrili tudi druge različice novega koronavirusa, a nobena ne spada med različice posebnega pomena.
Vse več hospitaliziranih otrok zaradi covida in respiratornih obolenj
Z razmerami glede covida-19 se je včeraj seznanil tudi svet UKC Ljubljana. V. d. generalnega direktorja Jože Golobič je dejal, da na pediatrični kliniki raste število otrok, ki zaradi covida in drugih respiratornih obolenj potrebujejo intenzivno nego. S tem raste potreba po več kadra, zato bodo že kmalu razmišljali o omejitvi elektivnih programov.
»V naslednjih dneh bomo zato pred dilemo, v kolikšni meri začasno omejiti elektivne programe, da bomo lahko pokrili vsa delovišča,« je napovedal Golobič, ki ga je svet na ponedeljkovi seji sicer imenoval za novega direktorja največje slovenske bolnišnice. Pred nastopom mandata sicer potrebuje še soglasje vlade.
Namestnik predstojnika pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Homan je v izjavi za medije povedal, da so danes zjutraj na kliniki zdravili 99 otrok, še 45 otrok pa je bilo naročenih za sprejem. »Zaenkrat skušamo z obstoječim kadrom ohranjati ves program,« je pojasnil Homan.
Na intenzivni enoti pediatrične klinike po Homanovih besedah zdravijo devet otrok. Kapaciteta intenzivnega oddelka je 14 hospitaliziranih, skupna kapaciteta na navadnih oddelkih pa je 170 bolnikov. Nekaj rezerv je še, a večji problem kot v številu postelj je v kadru, ki ga primanjkuje, saj ga prerazporejajo na druga delovišča, je povedal Homan.
»Po standardu zdravstvene nege zelo bolnih otrok, ki potrebujejo mehanično ventilacijo v intenzivni enoti, za enega otroka skrbijo tri medicinske sestre«, je opomnil Homan.
Dojenčki zelo ogroženi za težji potek bolezni
Razloge za povečanje števila bolnih otrok Homan išče v zaprtju šol in vrtcev v preteklih valovih covida-19. Virusi, ki se v tem času niso mogli prenašati, kot sicer, zdaj krožijo med otroci. V ospredju je po Homanovih besedah respiratorni sincicijski virus (RSV).
Ta ogroža otroke, mlajše od 12 mesecev, še posebej dojenčke, mlajše od treh mesecev, zaradi velikosti njihovih dihalnih poti, je pojasnil Homan. Poleg njih pa tudi dojenčke s pridruženimi boleznimi, med njimi otroke s prirojenimi srčnimi napakami in prezgodaj rojene otroke. »Če smo prej dnevno sprejeli okoli 15 takih otrok, jih zdaj do 30,« je opozoril Homan.
Omenjeni otroci po besedah vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič prek zime preventivno prejemajo monoklonska protitelesa. »Običajno začnemo novembra, letos bomo začeli že oktobra, da jih bomo zaščitili,« je pojasnila Mrvičeva.
Mrvičeva staršem vrtčevskih otrok, ki imajo v družini tudi otroka, mlajšega od enega leta zato svetuje, naj vrtčevskega otroka začasno zadržijo doma, saj so dojenčki zelo ogroženi za težji potek bolezni.
Jože Golobič včeraj ni imel podatkov, če bo za zdravljenje covidnih bolnikov treba odpirati dodatne oddelke. Je pa pojasnil, da je za danes sklican redni sestanek z ministrstvom za zdravje, kjer bodo bolnišnice uskladile svoje potrebe.
