Vsaj na področju uprizoritvenih umetnosti so dogodki, ki bi se – podobno kot denimo kake filmske retrospektive – osredotočali na posamična avtorska imena ali gibanja, precej redki, med drugim tudi zaradi minljive narave gledaliških predstav. Še toliko bolj dobrodošla je zato zamisel Cankarjevega doma in zavoda Emanat, da se z nekakšnim mini festivalom, naslovljenim Sad Sam Manifestacija, posvetita avtorskemu opusu znanega hrvaškega režiserja, koreografa in performerja Matije Ferlina: od jutri do torka se bodo tako v dvoranah Cankarjevega doma zvrstile tri emblematične predstave iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja, pospremila pa jih bosta predavanje o Ferlinovem delu ter okrogla miza; med festivalom bo na ogled tudi razstava, ki bo prikazala pomembnejše poudarke preostalih Ferlinovih uprizoritev iz zadnjega desetletja, oblikoval jo je njegov dolgoletni sodelavec Mauricio Ferlin.
Tudi pri nas dodobra znani Matija Ferlin (1982, Pulj) je sicer diplomiral na School for New Dance Development v Amsterdamu, pozneje je živel in delal tudi v Berlinu in Torontu, po vrnitvi domov pa se je posvetil raziskovanju različnih konceptov odrskega uprizarjanja, predvsem z vidika palete razmerij med besedilnimi, telesnimi ter scenskimi naracijami. Ustvarja tako solistične predstave – posebej prepoznaven je po seriji (samo)reflektivnih solov Sad Sam, ki jo je začel že med študijem – kakor velike produkcije z različnimi plesnimi in igralskimi kolektivi. Za svoje predstave je prejel že več nagrad in z njimi gostoval na številnih uglednih festivalih po Evropi in Ameriki; nekatere od njih so nastale tudi v slovenski produkciji zavoda Emanat.
Novi odrski poudarki
Jutri ob 18.30 bo festival uvedlo odprtje že omenjene razstave, ob 20. uri pa bo sledila znamenita predstava Samice (2011), ki jo je Ferlin koreografiral in zrežiral v Istrskem narodnem gledališču – Mestnem gledališču Pulj, kmalu po nastanku pa smo jo videli tudi pri nas. V njej »konvencionalno« strukturo klasičnega dramskega gledališča preobrne s preprosto konceptualno odločitvijo, ki pa ima osupljive učinke – celotno besedilo Jasne Jasne Žmak je namreč govorjeno nazaj oziroma od konca proti začetku, kar v zgodbi o devetih ženskah v zapuščeni, s snegom obdani hiši odpre povsem nove poudarke. V nedeljo bo po skoraj dvajsetih letih od nastanka ponovno na ogled predstava Sad Sam Revisited (2004), prvi avtorski solo iz cikla Sad Sam, ki ga je Ferlin ustvaril med zaključkom študija v Amsterdamu in je pozneje s svojevrstnim preverjanjem sodobnih plesnih in gledaliških postopkov močno zaznamoval hrvaški (pa tudi širši) sodobnoplesni prostor. Uprizoritvi bo v nadaljevanju večera sledila okrogla miza Staging a Conversation – manifestacija diskurza, na kateri bodo o koordinatah Ferlinovega ustvarjanja skupaj z moderatorjem Rokom Bizovičarjem premišljevali Maša Radi Buh, Jasna Jasna Žmak, Goran Ferčec in Blaž Lukan.
Ponedeljek bo rezerviran za predavanje Lea Rafolta z naslovom Sad Sam Matthäus med izvedbo in arhivom, prav na njem obravnavana predstava pa bo v torek zvečer sklenila celotno manifestacijo: monumentalna uprizoritev Sad Sam Matthäus, s katero je Ferlin lani navdušil evropsko gledališko javnost, je produkcijsko ambiciozen in pomensko naplasten triurni solo, ki si za izhodišče jemlje Bachov oratorij Pasijon po Mateju ter njegovo glasbeno in pripovedno strukturo, vanjo pa z različnimi simbolnimi gestami vpleta tudi Ferlinovo in Bachovo biografijo ter metafizične premisleke. Uprizoritev je med drugim prejela nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone.
